Po vojni na Kosovu leta 1999 in kasnejših neuspešnih pogajanjih, je 17. februarja 2008 takratna prehodna vlada razglasila samostojnost Kosova. Desetletje obstoja države so v večini države bučno proslavili. Kosovo je obiskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Slovenija je bila med prvimi, ki je priznala kosovsko neodvisnost, podpira jo pri njenih prizadevanjih, a pričakuje tudi, da bo opravila domače naloge. Domači politiki so vzneseno govorili o uspehih, o tem, da jo je do danes priznalo 115 držav, da želi proti Evropski uniji in Natu, pri mnogih prebivalcih pa imajo slovesnosti tudi grenak priokus. Kosovo ostaja ena najbolj izoliranih držav, saj z Evropsko unijo nima brezviznega režima. Parlament namreč do danes ni potrdil dogovora s Črno goro o meji, ki je za Bruselj eden od pogojev. Številni ljudje životarijo, ni dela, veliko je korupcije, mladi množično odhajajo, saj doma ne vidijo perspektive – Albanci in Srbi. Medetnična trenja so danes bistveno manjša, čeprav je za Srbijo Kosovo še vedno del njene države, v Prištini pa se ne nameravajo pogajati in še letos pričakujejo zgodovinski dogovor, ki bi Kosovu prinesel sedež v Združenih narodih, priznanje (tudi preostalih petih članic Evropske unije) obema sosedama pa tudi evropsko perspektivo. Avtor oddaje: Boštjan Anžin.

Desetletje kosovske države je, ob uspehih, prineslo tudi gospodarska razočaranja, trenja s Srbijo

Po vojni na Kosovu leta 1999 in kasnejših neuspešnih pogajanjih, je 17. februarja 2008 takratna prehodna vlada razglasila samostojnost Kosova. Desetletje obstoja države so v večini države bučno proslavili. Kosovo je obiskal tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Slovenija je bila med prvimi, ki je priznala kosovsko neodvisnost, podpira jo pri njenih prizadevanjih, a pričakuje tudi, da bo opravila domače naloge. Domači politiki so vzneseno govorili o uspehih, o tem, da jo je do danes priznalo 115 držav, da želi proti Evropski uniji in Natu, pri mnogih prebivalcih pa imajo slovesnosti tudi grenak priokus. Kosovo ostaja ena najbolj izoliranih držav, saj z Evropsko unijo nima brezviznega režima. Parlament namreč do danes ni potrdil dogovora s Črno goro o meji, ki je za Bruselj eden od pogojev. Številni ljudje životarijo, ni dela, veliko je korupcije, mladi množično odhajajo, saj doma ne vidijo perspektive – Albanci in Srbi. Medetnična trenja so danes bistveno manjša, čeprav je za Srbijo Kosovo še vedno del njene države, v Prištini pa se ne nameravajo pogajati in še letos pričakujejo zgodovinski dogovor, ki bi Kosovu prinesel sedež v Združenih narodih, priznanje (tudi preostalih petih članic Evropske unije) obema sosedama pa tudi evropsko perspektivo.

Boštjan Anžin