Sedemdeseta obletnica ustanove v Postojni

Pravzaprav se našemu krasu še zmeraj godi veliko krivic. To bo pokazala tudi oddaja, v kateri se bomo sprehodili skozi sedem desetletij organiziranega in v svetu priznanega raziskovanja svojevrstne krajine, ki žal tudi v mednarodnem  merilu ni zavarovana kot posebna. To kljub temu, da je precejšen del Evrope kraški, pri nas dobra tretjina dežele.

Govorili bomo o 70-ti obletnici delovanja Inštituta za krasoslovje v Postojni. Poleg drugih kraških pojavov na matuičnem krasu, kot ga imenujemo, je v Sloveniji (pravzaprav pod Slovenijo) približno trideset tisoč jam. Inštitut za krasoslovje iz Postojne skupaj z jamarji vodi register odkritih jam in jih je v njem  zapisanih že 12.500, vendar jih je žal od tega tisoč onesnaženih, več kot sto močno. To je ena od velikih krivic, ki jo doživlja kras pri nas.

Druga na primer zadeva vprašanje zdravja, saj je podzemna, kraška voda, če tako rečemo, temeljna za vodooskrbo pri nas. Onesnažena voda pa ni priporočljiva za pitje. To tako ali tako vemo vsi. Slovenija je dežela presihajočih jezer, kar ima pomen v svetovnem merilu. Znani sta predvsem Cerkniško jezero in Planinsko polje, manj znanih pa je 17 takšnih jezer na Pivškem. Za takšno krajino sta značilni tudi svojevrstna flora in favna, podzemno onesnaženje pa doseže tudi njih.

Kraški svet, oziroma svet klasičnega ali matičnega krasa je poln tudi izjemnih jam, najbolj znani sta Postojnska, ki jo ljudje obiskujejo že dvesto let, in Škocjanske jame, ki so na seznamu svetovne naravne dediščine pri UNESC-u. Pa so tudi te jame in še druge znane so do določene mere ogrožene. Danes redko lahko govorimo o tipičnih kraških naseljih, saj jih skoraj več ni.

Pa vseeno je lahko postojnski Inštitut za krasoslovje, ki sodi v okvir Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, utemeljeno ponosen na prehojeno pot. V svetu se je uveljavil do te mere, da se danes na podorčju preučevanja krasa neč več ne zgodi mimo njega. Doktorski študij krasoslovja je mogoče opraviti le v Postojni, poleg tega je tu tudi sedež mednarodne speleološke organizacije, ki združuje 66 čdržav iz vsega sveta. Ta inštitut celo soupravlja podoben inštitut na Kitajskem. Če se še enkrat dotaknemo vprašanja krivice, ki se dogaja krasu, je prav ta Inštitut tuisti, ki s svojim delom opozarja na vrednoto, kakršno predstvlja kras in na pomen oblikovanja bistveno višje zavesti družbe kot celote do krasa in njegovega življensjkega pomena za nas.

Jurij Popov