Gledališka režiserka o izbiri svoje poklicne poti, svojem delu v gledališču in pisanju, prihodu v Slovenijo, položaju kulture v slovenskem prostoru in o materinstvu
Predstavljamo vam Ivano Djilas, režiserko gledaliških, otroških, lutkovnih predstav, muzikalov, kulturnih prireditev in državnih proslav, leta 2010 Borštnikovo nagrajenko za režijo za predstavo Zasebno življenje. V zadnjem obdobju jo poznamo tudi kot kolumnistko in pisateljico. Je tudi nesojena direktorica Prešernovega gledališča Kranj, umetnica, svobodnjakinja, lastnica hiše, kredita in magisterija, sicer pa mama dveh prvošolcev, ženska, ekonomska migrantka iz Srbije, ki je slovensko državljanstvo prejela zaradi posebnega interesa države, glas marginalnih skupin, ki postavlja ogledalo družbi in odpira teme, o katerih večina ne želi govoriti naglas: položaj kulture in umetnikov v času gospodarske krize in tudi danes, debelost, slovenski zdravstveni sistem, osebni neuspeh in prodaja hiše. Pri tem izhaja iz svojega življenja, “osebno melodramo” pa v kolumnah Mladine in romanu Hiša izkoristi za to, da pokaže na širši kontekst, na trenje med javnim in zasebnim, na razmere v družbi.
