Projekt Neverjetna leta, namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavi vedenjskih težav otrok, ki ga po svetu izvajajo že v 30 državah, je zasnovan široko, strokovno, na prvo mesto postavlja pozitiven odnos med otrokom in staršem, starši pa v njem sami prihajajo do idej, rešitev in vzgojnih ukrepov.

Projekt Neverjetna leta išče poti do pozitivnega starševstva in ustrezne vzgoje

Pilotni projekt Neverjetna leta, ki ga je od marca 2015 s pomočjo finančne podpore Norveškega finančnega mehanizma izvajala Pediatrična klinika UKC Ljubljana, je konec lanske leta Ministrstvo za zdravje uvrstilo med sofinancirane programe krepitve duševnega zdravja. Projekt, namenjen preprečevanju in zgodnji obravnavi vedenjskih težav otrok, ki ga po svetu izvajajo že v 30 državah, bo tako znanja in veščine pozitivnega starševstva prenašal na starše še nadaljnja tri leta.

Tako izkušnje slovenskega pilotnega projekta kot tujih raziskav namreč kažejo na učinkovitost in prednosti tovrstnega preventivnega programa. Razmere v družini se zaradi pridobljenih starševskih kompetenc izboljšajo, zmanjšajo se vedenjske težave otrok, izboljšajo njihovi učni dosežki, učinki so dolgoročni in izboljša se tudi zdravje staršev.

Prav tako niso zanemarljive prednosti, ki jih imata družba in državni proračun. Vlaganje v duševno zdravje otrok v zgodnjem otroštvu je najboljša investicija za družbo. Če otroci z vedenjskimi težavami ne prejmejo ustrezne in pravočasne pomoči, kažejo raziskave, postanejo v poznejših letih težava celotne družbe. Raziskava v Novi Zelandiji, kjer že 45 let spremljajo ljudi in njihovo zdravstveno stanje, je pokazala, da lahko že pri otrocih, starih tri leta, zasledimo določene vrste vedenje in okoliščine, ki v poznejših letih pripeljejo do hudih zdravstvenih stanj, slabih življenjskih navad, kriminala in socialne izključenosti. Dejavniki tveganja, ki jih je raziskava prepoznala pa so: odraščanje v socialno depriviligiranem okolju, intelektualna šibkost, slaba čustvena samoregulacija in izkušnja slabega ravnanja v otroštvu.

Več o projektu pa v prispevku.

Špela Šebenik