Zaradi sezone prehladov, gripe in pljučnic smo v tem obdobju bolj pozorni na novice o virusih, bakterijah in drugih nadležnih mikrobih. Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem novi luči, saj je vedno več znanega o njihovem družbenem življenju. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. Fenomen je raziskal Iztok Konc. Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je pogovarjal z mikrobiologinjo prof. dr. Ines Mandić Mulec.

Foto: Eric Erbe, digital colorization by Christopher Pooley, both of USDA, ARS, EMU/ WikimediaCommons, cc

Nova odkritja nam mikroorganizme prikazujejo v povsem drugačni luči

Na obrazih ljudi se največkrat izriše presenečenje, ko izvedo, da bakterije in drugi mikroorganizmi v naravi živijo v skupnostih in med sabo tudi komunicirajo. Izmenjujejo si signale in se nanje odzivajo. Vse bolj se kaže, da so povezave med bakterijami veliko bolj pisane, kot smo si mislili. Raziskovalci namreč pravijo, da lahko odnose med njimi opišemo s pojmi, kot so sodelovanje, altruizem, tekmovanje in celo goljufanje. »Zlasti sodelovanja je tisto, kar nas v evoluciji potisne naprej,« pravi prof. dr. Ines Mandić Mulec z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Nova spoznanja o družbenem življenju mikroorganizmov odpirajo številna vprašanja. Ali je sodelovanje res najboljše za preživetje vrste? Kdaj so se posamezni mikrobi pripravljeni odpovedati lastni koristi v prid skupnosti? Zakaj nismo raje vsi goljufi? Kako pomembne so sorodstvene vezi?

Ko govorimo o sodelovanju, pa tudi altruizmu, se zastavi vprašanje, kako pomembne so za tovrstne socialne interakcije sorodstvene vezi? Zelo, odgovarja mikrobiologinja: »Če pomagaš sorodnikom, gredo naprej tudi tvoji geni.«

Socialna mikrobiologija, ki preučuje socialno življenje bakterij, je relativno mlado znanstveno področje. Po besedah dr. Mandić Mulec so zato pred njo zdaj še številni izzivi. Nadaljnje raziskave komunikacije med mikrobi so pomembne zaradi boljšega razumevanja  socialnih interakcij na vseh nivojih življenja. Seveda pa nam bodo nova odkritja v pomoč tudi pri razvoju sodobnih metod zdravljenja tistih obolenj, ki jih povzročajo nekateri najpogostejši patogeni mikroorganizmi. Med njimi so tudi bakterije, ki povzročajo zapletena črevesna obolenja.

Iztok Konc