Ob vse večjem vplivu industrije kreativnosti in poplavi oblikovalskih, všečnih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno spraševanje o položaju sodobne umetnosti, o tem kdo je danes umetnik, kaj je umetnost in v čem je pravzaprav njena družbena vloga. Več v prispevku Martina Černe.
Ob poplavi oblikovalskih izdelkov, ki jih ponuja trg, je vedno bolj aktualno vprašanje, kdo je danes umetnik
Zaznavanje vizualne umetnosti s strani povprečnega gledalca je velikokrat še vedno na strani nekakšnega pričakovanja posnemanja realnosti. Hkrati živimo v času digitalnih tehnologij, vladavine kapitala in vedno večjega vpliva kreativnih industrij, ki meri zgolj na potrošnjo, njihovi izdelki pa so morda modni, všečni, a prazni. Ob tem se legitimno postavlja vprašanje o tem kaj je pravzaprav umetnost in kakšno je njeno mesto v današnjem času slepe potrošnje.
“Kreativna industrija je neka zapoved, ki prihaja z Zahoda in to je velika nevarnost za umetnost. S kreativnimi industrijami se gre v skrajnost in se poudarja, da je lahko vsak kreativen – to je zelo nevarno,” pravi dr. Polona Tratnik.
Pomen zabave in razvedrila je torej izjemno nevaren za umetnost, zato je potrebno ohranjati sistem javnega financiranja umetnosti, ki omogoča interesno neodvisnost, še dodaja doktorica filozofije in teorije vizualne kulture, magistra umetnosti in akademska slikarka. S tem se strinja tudi Alenka Gregorič, kustosinja Mestne galerije, ki dodaja, da je umetnost v prvi vrsti kritična praksa, ki odpira vprašanja in nastavlja zrcalo sodobni družbi.
V Moderni galeriji v Ljubljani pa prav te dni poteka tudi odmevna mednarodna filozofska konferenca, kjer naslavljajo različne vidike Heglove estetike. Tudi slednje nam še danes omogoča iskanje odgovorov na vprašanje kaj je umetnost.
