Hrana preživetje, užitek, orodje nadzora...

Zadnji dve desetletji lahko spremljamo zelo velik razmah zanimanja za hrano; to gre po mnenju nekaterih strokovnjakov pripisati tudi razvoju elektronskih medijev in družbenih omrežij. Po drugi strani pa je v ozdaju tega "zanimanja" cela vrsta drugih vzrokov. Sicer pa je hrana samo del porabe, na to so sociologi opozarjali že v 19. stoletju. Hrana je v človeški zgodovini že od samega začetka imela zelo pomembno vlogo, tudi v antropološkem, sociološkem, kulturnem in še kakšnem pomenu besede. V nekaterih obdobjih je bila plačilno sredstvo, danes pa je "orožje", s katerim manipulirajo velike prehranske verige, trgovci, izdelovalci, pridelovalci in predelovalci in najrazličnejši medijski in še kakšni učitelji, ki iščejo sveti gral, imenovan superhrana, eliksir dolgega življenja in podobno. Hrano in prehranjevanje bomo v oddaji Sledi časa spoznavali malce drugače.

Sogovorniki

Dr. Maja Godina Golija

Dr. Maja Godina Golija. ( vir: https://rpmb.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/maja-godina-golija-sl). Rojena leta 1960 v Mariboru. Študij etnologije in filozofije je končala na Filozofski fakulteti v Ljubljani leta 1986, kjer je l.1990 magistrirala in l. 1995 doktorirala iz etnologije. V času magistrskega študija se je izpopolnjevala v Pragi in Lodžu, v času doktorskega študija pa tri semestre v seminarju za evropsko etnologijo Westfälische Wilhelms Universität Münster. Od l. 1996 je zaposlena v sekciji za snovno kulturo Inštituta za slovensko narodopisje, kjer se ukvarja predvsem z raziskovanjem prehrane na Slovenskem. Od leta 2003 je docentka za področje narodopisje Slovencev na Pedagoški fakulteti v Mariboru in predavateljica predmeta Naravna in kulturna dediščina na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem v Mariboru. Na podiplomski Šoli za študij idej in kultur Univerze v Novi Gorici in ZRC SAZU predava predmet Govorica predmetov – poglavja iz materialne kulture Slovencev. Je članica izvršnega predsedstva International Commission for Research into European Food History, Slovenskega etnološkega društva, International Commission for Ethnological Food Research in uredništva Historičnega seminarja ZRC SAZU. V letih 2002 in 2003 je bila glavna urednica zbornika Traditiones. Od leta 2010 je vodja Raziskovalne postaje ZRC SAZU Maribor in Raziskovalne postaje ZRC SAZU Prekmurje.

Področja raziskav:

  • etnologija prehrane
  • zgodovina etnologije
  • teorija in metodologija etnoloških raziskav
  • mestna etnologija.

Dr. Dragica Čeč

Dr. Dragica Čeč je diplomirala in iz zgodovinskih znanosti doktorirala na Filozofski fakulteti UL. Zaposlena je kot znanstvena sodelavka na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper (UP) in kot docentka za zgodovino na Fakulteti za humanistične študije Koper (UP). Je podpredsednica Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Kot štipendistka ustanove Alfred Töpfer Stiftung Hamburg se je znanstveno izpopolnjevala na dunajski univerzi. Doma in v tujini je objavila več odmevnih znanstvenih člankov. Svoje izsledke je predstavila tudi na številnih mednarodnih simpozijih v tujini. Njena temeljna raziskovalna področja so: zgodovina vsakdanjega življenja, kazensko pravo v zgodnjem novem veku, zgodovina revščine in kriz, zgodovina družine. Posebej se je med drugim ukvarjala tudi s problematiko detomora, kriminalizacijo revščine, metodološkimi pastmi pri uporabi sodnih protokolov za preučevanje zgodovine vsakdanjega življenja, tatvinami iz stiske na začetku 19. stoletja ter obrekovanju in varovanju časti v ruralnih skupnostih v zgodnjem novem veku. V zadnjem letu se je intenzivno posvetila osvetlitvi različnih aspektov tolminskega punta. ( vir: www.pf.uni-lj.si/.../predavanje-doc-dr-dragice-cec-v-okviru-predmeta-izbrana-poglavja).

Kuharski mojster svetovnega kova chef Janez Bratovž je steber kulinaričnega užitka v JB restavraciji. Chefa določa nenehna želja po doseganju popolnosti, njegove kulinarične kreacije zaznamuje dojemanje prvinskosti v hrani in hkrati premišljena in prefinjena drznost, katere posledica je, da okusi in posamezne jedi razširjajo kulinarično obzorje in spreminjajo vaše in njegovo prepričanje, kaj in kakšna je lahko dobra in zapeljiva hrana.

Čisto in prefinjeno je vodilo chefa, kuharskega velemojstra, ki se je kalil doma in v Evropi, in je dom našel na začetku Miklošičeve ulice, ki popotnika popelje v zgodovinsko in sodobno Ljubljano.

Jedi so iz popolnoma svežih sestavin. Prezentacija jedi je zmeraj elegantna – gosta očarajo s prvinskimi okusi. Integriteto in šarm kuhanju chefa Janeza Bratovža daje kombinacija mediteranskega z globalnimi vplivi od drugod, a vendarle ves čas z neprikritim ohranjanjem tradicije – visoke francoske in nostalgične slovenske. ( vir: jb-slo.com/chef).

Zgodovina

Zgodovina hrane in prehranjevanje sta nikoli dokončana zgodba, polna presenetljivih preobratov, ki so na eni strani plod uporabe novih tehnologij, na drugi pa sprememb v družbah. Globoko vsajen strah pred lakoto je eden prvobitnih strahov, ki kljub napredku še vedno tičijo v zavesti prebivalstva tako imenovanega razvitega sveta. Številni naši sodobniki se še zelo dobro spominjajo povojnega pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin in se čudijo obilju, ki ga prinaša sedanji čas. Na drugi strani pa nas v tej blaginji preseneča, da sta lakota in podhranjenost sestavni del modernih zahodnih družb. Žal naša država ni izjema.

Spomin na veliko irsko lakoto, Dublin, 2011.

foto: William Murphy.

Vloga

Hrana je imela v zgodovini človeštva zelo pomembno vlogo; bila je in je še vedno temeljna bivanjska potreba, imela pa je tudi veliko kulturno in socialno vrednost in – to se v današnjem zahodnem svetu zdi malce odmaknjeno – bila je tudi plačilno sredstvo,  nam je povedala  zgodovinarka dr. Dragica Čeč.

 

Gosposka večerja.

foto: Paul Matthews.

 

Hrana kot orožje

»Knjiga je orožje ...« pravi znani izrek Bertolta Brechta.  Tako bi lahko rekli, da to  velja tudi za hrano, da je tudi ta zelo učinkovito orožje oziroma sredstvo nadzora. Ne nazadnje je bilo pomanjkanje kruha eden izmed sprožilcev francoske revolucije.

Svoboda vodi ljudstvo.

foto: Dennis Jarvis.

 

V hrani naj prevladuje zmernost, in kot opozarjajo številni, tudi tu velja rek: manj je več. Za pretiravanjem namreč vedno pride post, prostovoljen ali neprostovoljen.

 

 

Obed.

foto: Alex Roberts.

 

Dodatki

Sodobna_URN_NBN_SI_DOC-HDXAUHHU

cec_upor-leta-1515-in-kultura-protesta_2015

 

Fotoprikaz

 

 

Milan Trobič