O položaju slovenske narodne skupnosti na Hrvaškem, letošnjih študijskih dnevih Draga, velikem zanimanju za vpis v dvojezični vrtec v Borovljah, slovenskih dijaških domovih v Italiji in Avstriji, 30. obletnici smrti porabskega župnika Janoša Küharja
Meddržavni odnosi med Slovenijo in Hrvaško niso najtoplejši. Pa bi to lahko vplivalo tudi na položaj tam živeče slovenske manjšine? Kakšen je njen trenuten položaj? Tudi o tem več v pogovoru s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljana Knez. Med drugim si prizadeva za odprtje slovenskega lektorata na Reki, osebno pa je prepričana, da bi morali tam odpreti tudi generalni konzulat.
“Če ima Slovenija generalne konzulate v Trstu, Celovcu in Monoštru, ni nobenega razloga, da ga ne bi imela tudi na Reki. … Na Reki ima konzulate, mislim da, 16 držav. Od tega so trije redni, ostali so častni in že to dejstvo, da imajo oddaljene države tam konzulate, Slovenija kot sosednja država pa ne, že samo po sebi pove veliko.”
“Pravice človeka ali državljana?” To je bil naslov letošnjih študijskih dnevov Draga na Opčinah pri Trstu, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Kaj so ugotovili udeleženci, lahko slišite v tokratni oddaji.
Z začetkom septembra je svoja vrata vnovič odprl dvojezični vrtec v Borovljah, ki ga letos obiskuje že 130 otrok. O trnovih začetkih pred 20 leti in uspešnem razvoju se pogovarjamo z Melhiorjem Verdelom, dolgoletnim občinskim odbornikom, med drugim zaslužnim ne le za vrtec, ampak tudi za obnovo kulturnega doma “Pri Cingelcu na Trati” pri Borovljah.
Konec avgusta so se v Murski Soboti na seminarju, ki sta ga organizirala Zavod za šolstvo Republike Slovenije in skupnost slovenskih dijaških domov, zbrali vzgojitelji dijaških domov iz zamejstva in matične domovine. Gre za tradicionalno srečanje, namenjeno izmenjavi izkušenj in dobrih praks.
Spomnimo pa se tudi porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, ki je več kot 40 let skrbel za slovenski jezik v Porabju in je umrl pred 30 leti.
