Nedeljska reportaža

Mitski park Rodik

rodik-hdr1-e1380561229868
Rodik leži pod vznožjem Brkinov, 2017.
foto: Turistično društvo Rodik.

Pod obronki gozdnato bradatih Brkinov, na stičišču dveh svetov kraškega in brkinskega, leži gručasta vas Rodik. Stari del vasi leži na pobočju nad staro cesto DivačaKozina, novo naselje pa se razteza od železniškega mostu proti Kozini. Rodik je od nekdaj znan med turisti, letoviščarji iz Trsta. Zato  so včasih podjetni domačini v poletnih mesecih svoje sobe oddajali »tržaški gospodi«, sami  prenočevali na senikih.

Razglednica Rodik, 1958, poslana v Trst.

foto: Arhiv Milan Trobič.

 

 

Rodik je pomemben in znan tudi po svojih bogatih izročilih, ki segajo v daljno preteklost. Zato ne preseneča, da je začel na pobudo raziskovalcev z Univerze na Primorskem, predvsem dr. Katje Hrobat Virloget, nastajati idejni načrt za vzpostavitev mitsko-folklornega parka v Rodiku. Ta bo zagotovo edinstven v Evropi, saj gre za preplet izročil, ki so precej starejša od slovanskih in krščanskih. Podoben mitski park imajo v Moščenicah na Hrvaškem, kjer pa gre za klasičen park in predvsem za predstavitev slovanskih obredov in  ostankov verovanj,  kot je recimo verovanje v boga Peruna in podobno.

Vzhod sonca na enakonočje nad Čukom , 2016.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

Rodik je zaradi svoje bogate arheološke preteklosti in folklore že pred stoletji pritegnil zanimanje arheologov in etnologov. Mitsko-folklorna pot  v Rodiku popelje pohodnika mimo dvanajstih točk, ki večinoma ležijo na nekdanjih mejah rodiške srenjske posesti ali ob glavnih vaških poteh. Zaradi bogate mitske krajine je pot tako kot vas razdeljena na dva dela, brkinsko (zgornjo) in kraško (spodnjo) ( vir: Beguš Ines, Hrobat Virologet Katja, Pajenk Aleksander, 2015,   Med kamenjem, Snovna in nesnovna krajina Krasa, 2007-2013, Trst.)

 

Mitski park Rodik, 2016.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

Sogovornice

Dr. Katja Hrobat Virloget, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Jasna Majda Peršolja, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Ester Mihalič, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Breda Geržina, 2017.

foto: Milan Trobič.

Izhodišče

Mitski park bo imel svoje središče v vaškem domu, kjer naj bi nastal Turistično informacijski center z muzejsko zbirko. Tu bi sodelovali tudi članice in člani Turističnega društva Rodik.

Vaški dom v Rodiku, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Rodik je starodavno naselje, 2017.

foto: Milan Trobič.

O starodavnem nastanku Rodika priča napisni kamen z latinskim besedilom razsodbe o spremembi poteka poti, ki je vodila prek posesti Gaja Lekanija Basa in jo je imela pravico uporabljati skupnost Rundiktov. Odkrit je bil v bližini Materije in je danes razstavljen v Mestnem muzeju za zgodovino in umetnost v Trstu (Museo Civico di Storia ed Arte di Trieste). Pred nekaj leti so namestili v središču Rodika njegovo kopijo.

Rodik, v ozadju hrib Ajdovščina in Čuk, 2016.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

 

Rodik v ozadju vrh Čuk-a, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Rodik in pogled na Ajdovščino (Ajdovšno), 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Po vaških ulicah na potep, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Središčne točke

Središčna lika poti sta strašni lintvern, kačon, ki so ga vaščani skušali pomiriti s procesijami, da ne bi povzročal poplav v dolinah pod Čukom. Drugi tak lik pa je  baba, kamniti osamelec, monolit, ki so ga žal pred leti razstrelili, vendar pa so ostanki te mogočne skale še ohranjeni na mestu, kjer je ta baba od vekomaj stala.

Tabor, Robida

V Robidi, v bližini Tabora, naj bi na ruševinah srednjeveške utrdbe živela kača, po eni varianti lepa, velika in bela, po drugi velika in črna, po tretji pa kot zakleta grofična.

Kobilja glava

Ledina Kobilja glava predstavlja eno najbolj enigmatičnih mest na Rodiškem. Izročili o poimenovanju tega mesta sta vsaj dve. Prvo pravi, da naj bi na tem mestu volk raztrgal kobilo, od katere je ostala le njena lobanja. Po drugem izročilu naj bi tu stal kol s konjsko glavo, okrog katere naj bi plesale čarovnice. Ob prvi polni luni po Veliki noči naj bi tu čarovnice raztrgale vedamca, človeka z nadnaravnimi lastnostmi, kar spominja na grški mit o Penteju, ki ga menda raztrgajo v divjem plesu ( vir: Beguš Ines, Hrobat Virologet Katja, Pajenk Aleksander, 2015,   Med kamenjem, Snovna in nesnovna krajina Krasa, 2007-2013, Trst.).

Kobilja glava, 2016.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

 

Njivice

Po izročilu naj bi bilo tu pokopališče ajdov, stara vas ali njihove njive. V tem kraju ob srenjski zemlji naj bi strašilo, zato so se ga domačini ponoči izogibali. Tu naj bi stala kovačija, v kateri naj bi kovač nudil popotnikom prenočišče. Če popotnik ni ustrezal dolžini postelje, ga je kovač “skrajšal” tako, da mu je odsekal ude in jih zakopal za kovačijo. Motiv spominja na grški mit o Prokrustovi postelji.

Križen drev

Na tromeji katastrskih občin Rodik, Artviže in Podgrad je Križen drev, imenovan tudi “konfin”, mejnik.  Velja za strašljiv kraj. Po eni pripovedi se je tu na dan pusta ob polnoči nekomu prikazal velik obešenec, ki je pred njim razpadel in se zopet sestavil v kosmato pošast. Po drugi pa naj bi na Križen drevu ležal zaklad pod kupom kamenja, ki ga varuje kača.

Ajdovščina ( Ajdovšna)

Izročila o ajdih z Ajdovščine nad Rodikom se razlikujejo od drugih po tem, da se z običajno podobo velikanov prepleta poseben antropološki opis. Bili naj bi manjše postave, temne polti, črnolasi, govorili naj bi svoj jezik. Bili naj bi dobri kovači in naj bi kradli poljske pridelke vaščanom spodaj, zaradi česar naj bi pogosto prihajalo do sporov.

Pot na Ajdovšno, 2017.

foto: Milan Trobič.

Kačon- jezero na Čuku

Čuk ali “Gura”, kot ga imenujejo domačini, naj bi bil po izročilu hrib poln vode. Na vrhu Čuka, v izviru oziroma kalu z imenom Jezero, naj bi prebival lintvern, kačon s petelinjo rožo na glavi in strupeno sapo, ki je imela moč nad vodo. Če so ga domačini razjezili, jih je kaznoval tako, da je nad njih poslal nevihte in poplave iz notranjosti gore.

Jezero na Čuku, kjer domuje kačon, 2016.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

Kačonovo kraljestvo, 2017.

foto: Milan Trobič.

Domačini so v želji, da bi umirili nevarnega “vraga” vsak mesec organizirali procesije k Jezeru in ob križu pri njem prirejali maše. Do leta 1787 so priredili tudi do 21 procesij letno do Jezera, da bi pomirili strašnega kačona.

Tu so se ustavljale procesije, 2017.

foto: Milan Trobič.

Baba

Rodiško ustno izročilo pozna dve vrsti povedk o babi, ene se jasno nanašajo na tako imenovano skalo v bližini prazgodovinskega gradišča Debela griža, druge na lik baba na splošno. V skali so Rodičani prepoznali Babo z “obliko riti, ženske in prsi”. Po eni  pripovedi naj bi otroci-velikani postavili svoji materi kip, po drugi naj bi šlo za žensko, ki je okamenela zaradi laži.  Po pripovedi iz Rodiških pravc (pravljic, pripovedi)  in zgodb naj bi “rodiška baba” tako kot druge babe vplivala na vremenske razmere.

Baba iz Rodika, 2010.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

Rodiška pečina, Remeščica

Rodiška pečina je veliko brezno ob obzidju prazgodovinskega gradišča, kjer naj bilo izvedeno premirje med Napoleonom in avstrijskim prestolonaslednikom.  Po drugi strani naj bi ga ustvaril Kristus v tekmovanju s sv. Petrom, tako kot Cikovo in Šlavrovo jamo.

Cikova jama

V krajini Rodika se je vhod v drugi svet odpiral v Cikovi in Šlavrovi jami. Po izročilu naj bi v Cikovo jamo padel pastiček in se iz nje vrnil po več stoletjih, tako, da ni našel več svoje družine. Obiskovalci parka pa bodo lahko obiskali še vhode v dve jami, Fukovo in v Šlavrovo jamo.

Cikova jama, 2010.

foto: Katja Hrobat Virloget.

 

Šlavrova jama

Tu naj bi živel škrat ali zmaj, h kateremu naj bi se ženske zatekale s svojimi težavami. Če je bilo mogoče jim je škrat pomagal z nasvetom, v nasprotnem primeru pa jih je povabil k sebi v jamo in jih “ponesel v nebesa”. Domačini se še danes spominjajo zadnje ženske, ki je v jami storila samomor.

Šlavrova jama, 2016.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

 

Pod lisično

Mejnik na ledini Pod lisično označuje stičišče ozemlje treh posesti Rodika, Dan in Kačič. Mimo naj bi čez prelaz Prelovec z velikim truščem in ognjem drvela šembilja- goreča kočija, ki jo je vodil hudič.  O tem naj bi pričali sledovi kolesnic v skali Pod Lisično. Zraven so vidni stolčki z luknjo za rep od hudiča in malih hudičkov ob potoku Zdrava voda, kjer so se mali hudički “zamotili” in pomočili noge v potok.

Šembilja, ilustracija, avtor: Evgen Kralj iz Varstveno delovnega centra Koper, enota Divača, 2016.

foto: Darja Kranjc.

Po ljudskem izročilu naj bi mimo Pod lisično potekala rimska cesta Lokev-Materija, kar so potrdile tudi arheološke raziskave. Pod lisično predstavlja poleg Križen dreva, Kobilje glave, Tabora, Mrzleka, Vrhul, Njivic, in Remeščice še eno mesto na rodiški srenjski meji, kjer se nahajajo prikazni iz onostranstva, zaradi česar so ta mesta v folklori prežeta s pridihom nevarnosti, skrivnostnosti.

Hudičev stol, 2016.

foto: Arhiv Katja Hrobat Virloget.

Cilji

V Občini Hrpelje-Kozina se zavedajo, da Mitski park ne  bo prenesel množičnega turizma. Park bo namreč urejen tako, da ne bodo  grobo posegali v naravo.  Zato želijo pridobiti predvsem tiste obiskovalce, ki jih zanima nekornjena narava in  bogata izročilna dediščina.  Za ureditev parka, pohodnih poti, informacijskih točk, sprejemnega centra z manjšim muzejem, bo potrebnega kar nekja denarja. Zato so ta projekt vključili v meddržavni projekt Interreg, kjer sodelujejo skupaj s Hrvaško.  Vključili pa so tudi druge deležnike, od Univerze na Primorskem, do Turističnega društva Rodik, ki so vpeti v nastajanje mitskega parka. Ob tem so kandidirali tudi za pridobitev Eu sredstev in če jim bo uspelo, bo Mitski park Rodik  “polno” zaživel leta 2019. Če EU denarja ne bo, potem bo Občina Hrpelje-Kozina skušala projekt izpeljati sama.

 

Dodatki

Ustno_URN_NBN_SI_DOC-RZFBLJ75

SMS_12_Hrobat

SMS_07_Hrobat

O Rodiški Babi- 4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje…/174456907