Terapija je odvisna od stopnje poškodbe; velikokrat pomagata že mirovanje in počitek.
Nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala ter otekanje in bolečina so prepoznavni znaki poškodovane Ahilove tetive. Dobro jih poznajo tako profesionalni športniki kot rekreativci. Terapija je odvisna od stopnje poškodbe; velikokrat pomagata že mirovanje in počitek. Prof. dr. Andrej Čretnik, specialist kirurg in travmatolog z Univerzitetnega kliničnega centra v Mariboru, svetuje aktiven počitek.
Več kot 95 odstotkov poškodb Ahilove tetive – tudi če so že kronične – se lahko pozdravi brez kirurškega posega.
Kje tiči vzrok za vedno pogostejše poškodbe Ahilove tetive? Po besedah dr. Čretnika so poškodbe Ahilove tetive redne spremljevalke zlasti profesionalnih in rekreativnih športnikov. Močna kita na spodnjem delu noge je zelo obremenjena pri teku, nekaterih drugih atletskih disciplinah in tudi ekipnih športih.
Tendinopatija je izraz, s katerim zdravniki poimenujejo poškodbo tetive. Lahko je akutna ali kronična, prepoznamo jo po značilnih simptomih: nezmožnost normalnega gibanja spodnjega dela noge, gležnja in stopala, otekanje ter bolečina. Bolečino sprva čutimo samo pred ogrevanjem, pozneje ves čas športne aktivnosti, spremlja pa nas lahko tudi med mirovanjem. Odločitev za vrsto terapije je odvisna od stopnje poškodbe.
Tudi za poškodbe Ahilove tetive velja, da jih je bolje preprečevati, kot zdraviti. Torej preventiva na prvem mestu. Na tek ali drugo športno aktivnost se je treba ustrezno pripraviti; najprej ogrevanje, sledi raztezanje in nato krepitev tako tetiv kot tudi mišic. Pa veliko športnih užitkov v preostalih poletnih dneh.
