Postmilenijske generacije: zaščitniški starši in zahtevni otroci

Predvajaj

foto: Indiana Public Media

Pred sto leti so prvi šolski dan začeli z branjem šolskih pravil. Eno izmed njih je bilo: Spoštuj učitelja in se dosledno drži njegovih navodil. In če je bila avtoriteta učitelja za učence (in starše) takrat nesporna, je danes drugače. Spremenili so se časi, način življenja, družbeni in politični sistem, družba sama, s tem pa tudi šola, starši in učenci – kako? Kakšni učenci danes sedijo v šolskih klopeh – so pridni, radovedni, znajo sodelovati z vrstniki? Ali pa so, nasprotno, bolj individualistični, pasivni in neposlušni? Ali jih morajo učitelji miriti in animirati ali učiti in navdihovati? Slika seveda ni tako črno-bela, pred nas pa postavlja še več vprašanj. Kakšna je danes vzgojna naloga šole? Ali kdaj trči ob vrednote, pričakovanja in želje staršev in učencev? Je šola starše spustila preblizu? Kaj sta v šole prinesli permisivna vzgoja in individualizacija?

O permisivni vzgoji, vzgojni nalogi šole, avtoriteti in delu učiteljev, o odločbah o usmeritvi otrok s posebnimi potrebami, o preveč zaščitniških starših in negovanih otrocih smo se pogovarjali s strokovnjaki, raziskovalci in šolniki. To so: mag. Marjetka Balkovec Debevec, kustosinja pri Slovenskem šolskem muzeju, učiteljica razrednega pouka na OŠ Ketteja in Murna Jožica Frigelj, tudi članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, izr. prof. dr. Janez Krek, filozof edukacije na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, psihoterapevtka in pedagoginja Ksenja Kos, ki na OŠ Preska izvaja dodatno strokovno pomoč za učence in učenke s posebnimi potrebami, Melita Kuhar, socialna pedagoginja in svetovalka za partnerske odnose, prof. dr. Mirjana Ule, socialna psihologinja, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, dr. Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami z Zavoda RS za šolstvo.