Vremska dolina

Pogled na Vremsko dolino z Vremščice.
foto: Projekt Wikimedia Commons.

Vremska dolina je svet med Vremščico in Brkini, kjer reka Reka naplavlja rodovitno zemljo, preden ponikne v podzemni svet Škocjanskih jam. To je tudi največja slovenska slepa dolina, kjer so ljudje rodovitno zemljo namenili kmetijskim površinam, gručasta naselja pa postavili na višji obrobni svet. V preteklosti je Vremska dolina slovela tudi kot dolina mlinov in žag. Zaradi pogostih poplav, ki so zalivale mline in rušile jezove, pa so ti v prvi polovici prejšnjega stoletja začeli propadati. Zadnji delujoči je bil Dujčev mlin na Škofljah, ki je deloval vse do leta 1986.

 

 

Vremski Britof okrog 1889.

foto: Arhiv Kosovelova knjižnica Sežana.

V Vremski dolini pa je našla svoj prostor tudi Don Pierinova Skupnost Srečanje– kjer iščejo svoje upanje, zdravje in nove življenske poti nekdanji zasvojenci.

Arheološke najdbe dokazujejo, da je bila Vremska dolina naseljena že v prazgodovini, na kar spominjajo številna gradišča in predvsem izjemen kultni prostor, ki zajema območje Škocjanskih jam. Dolina je bogata tudi s številnimi kulturnozgodovinskimi in sakralnimi objekti, med katere spadajo ostanki gradov Školj in Švarcenek, cerkve, kraške domačije bogate s kamnoseškimi mojstrovinami in ostanki rudniške dejavnosti. V vasi Vremski Britof oziroma v vasi Famlje je bil namreč rudnik črnega premoga, ki so ga kopali vse od časov Ilirskih provinc, tedaj je bil rudnik v rokah francoskih okupacijskih sil. Leta 1964 so ga zaprli in rudarstvo je zamrlo.

 

Naši sogovorniki

Mirjam Frankovič Franetič predsednica TKŠD Urbanšica, 2017.

foto: Milan Trobič.

Anu Kahuna predsednica Odbora za varstvo kulturne dediščine biosfernega območja Kras in porečje Reke, 2017.

foto: Milan Trobič.

Viktor Magajna eden izmed še živečih rudarjev rudnika Vremski Britof, 2017.

foto: Milan Trobič.

Naravna dediščina

Vremsko dolino zaznamuje reka Reka, ki je ustvarila tudi svetovno znane Škocjanske jame, ki sodijo zaradi izjemne naravne  dediščine pod okrilje UNESCa.

Reka, Reka, 2017

foto: Milan Trobič.

Pogled na Škocjanske jame in Matavun, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

Obnovljen trg v Matavunu, 2017.

foto: Milan Trobič.

 

 

Kulturna dediščina

V Vremski dolini najdemo zelo veliko spomenikov kulturne dediščine; od cerkva, gradišč, do stavb in votivnih znamenj. Tu so tudi ostanki bogate tehnične dediščine “južne železnice”, od vodnih stolpov, do vodnih zajetij-tajhov in še marsičesa.

Marijina cerkev v Vremskem Britofu, 2013.

foto: Milan Pavlič.

Cerkev sv. Tomaža v Famljah, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Freske v fameljski cerkvi, kamenjanje sv. Štefana, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Freske, prezbiterij cerkve sv. Tomaž, Famlje, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Zaščiten kulturni spomenik most na Škofljah, 2013.

foto: Milan Pavlič.

Nekoč ponos Vremskega Britofa, 2017.

foto: Milan Trobič.

Znamenje, 2017.

foto: Milan Trobič.

Rudnik

Rudnik črnega premoga Vremski Britof, okrog 1932.

foto: Arhiv Kosovelova knjižnica Sežana.

 

Objekti nekdanjega rudnika črnega premoga Vremski Britof, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

 

Stavbe nekdanjega rudnika, 2017.

foto: Milan Trobič.

Nastaja rudarska zbirka, 2017.

foto: Milan Trobič.

Vhodna ploščad v nekdanji rudnik, 2017.

foto: Milan Trobič.

Zazidan vhod v rudnik, 2017.

foto: Milan Trobič.

Ostaline rudarstva, 2017.

foto: Milan Trobič.

Rudniški objekti, 2017.

foto: Milan Trobič.

Večnamenska dvorana v stavbi nekdanjega rudnika, 2017.

foto: Milan Trobič.

Razstava rudniških eksponatov, 2014.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

V zadnjem času si prizadevajo za obnovitev večnamenske dvorane v Famljah za potrebe krajanov in sicer v smeri trajnostnega razvoja, kjer bi pridobili dnevni prostor za starostnike in prostor za medgeneracijsko delovanje, dvorano za potrebo kulture in športa ter eko muzej v katerem bi bila stalna zbirka premogovništva na Vremskem ter zbirka vodnih virov in “južne železnice”.

Grad Školj

Valvazorjeva upodobitev gradu Školj.

foto: Wikipedija.

 

Tabla o zgodovini gradu Školj, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Razvaline gradu Školj, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Delovna akcija pri gradu Školj, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Obrezovanje murv, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Obrezane murve se bodo ponovno obrasle, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Kotlarstvo

Mojstra Joško in Boštjan Gašperšič, oče in sin iz vasice Famlje na stičišču brkinskega in kraškega sveta, sta še zadnja, ki izdelujeta kotle za kuhanje brkinskega slivovca.

( več  v članku Primož Rojc, 16.04. 2013- Slovenske novice, naslov: Tolčeš, tolčeš ma nisi bogat.)

Kotlarstvo Gašperšič v Famljah, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Vodni zbiralniki- tajhi

Tajh.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Delovna akcija pri tajhu.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Očiščen tajh.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

 

Notranjost vodarne Draga, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Notranjost vodarne Draga, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

 

TKŠD Urbanišica

Turistično kulturno športno društvo Urbanščica

Za opis delovanja in nastanka si bomo sposodili kar njihov zapis objavjen na spletnih straneh TŠKD. Pobudo za ustanovitev društva so dali krajani, zato so 15. februarja 2006 imeli občni zbor, kjer so sprejeli Statut društva in ime društva, TKŠD Urbanščica,  z namenom delovanja v smeri razvoja turizma, kulture in športa, ime Urbanščica pa izhaja iz vonja prelepih narcis, ki rastejo na Vremščici in jim domačini pravijo»urbanščice«. V prvem, štiriletnem mandatu je bila predsednica društva Jana Martinčič, naslednja štiri leta je društvu predsednikovala Branka Fragiacomo, od leta 2014 pa je predsednica  Mirjam Frankovič Franetič. Trenutno je v društvu 33 članov.Od leta 2007 delujeta v društvu dve dramski skupini. Mentor odrasle skupine je David Hreščak, otroško skupino pa vodi Jožica Ivančič.

Dejavnosti

V osmih letih delovanja sta skupini na oder postavili več komedij in otroških iger, skečev ter recitalov s katerimi uspešno nastopata na prireditvah doma, v občini in izven nje.

Podelitev Linhartovih priznanj in znakov, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Premierna predstava nove komedije-Sanjska služba, 2017.

foto: Mirijam Frankovič Franetič.

Skeč-Potnici na vlaku, 2017.

foto: Bruno Bombač.

Prireditev ob odprtju prenovljene rudniške stavbe, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Kulturni dan Občine Divača, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Nastop folklorne skupine za Vremski praznik, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Tekmovanje v kuhanju fižolovke, Vremski praznik, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Aranžiranje šopkov, 2013.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Skoki iz škoflejskega mostu, 1994.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Pohodne poti

Na spletni strani TKŠD Urbanščica so zapisali, da so v času svojega delovanja uredili kar tri tematske poti, literarno, Magajnovo pot na Vremščico, ter poti za promocijo in ohranitev vodnih virov, pot kalov, Od živine do divjadi ter Pot vodnih zakladov.  S projektom poti,  Pot vodnih zakladov so se povezali  s sosednjim društvom, TKŠD Mejame iz Dan pri Divači  in Občino Divača ter se uspešno prijavili preko LAS-a Krasa in Brkinov za sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje. V letu 2015 so s strani Turistične zveze Slovenije v okviru projekta, Moja dežela- lepa in gostoljubna, prejeli priznanje za 1. mesto na regijskem tekmovanju tematskih poti na območju Sežane.

Literarna pot-Magajnova pot

Portret pisatelja dr. Bogomirja Magajne, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

 

Znameniti Magajnov junak Brkonja Čeljustnik, 2015.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

 

Magajnova pot, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Pred rojstno hišo bratov Magajna, 2016.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Tabla Magajnove poti, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Tabla Magajnove poti na Vremščici, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Na vrhu Vremščice, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

Vodne poti

Vodna pot, 2017.

foto: Mirjam Frankovič Franetič.

 

Kal,2017.

foto: Milan Trobič.

Dodatek

dipl_201607_dunja_ropret