Vremska dolina je svet med Vremščico in Brkini, kjer reka Reka naplavlja rodovitno zemljo, preden ponikne v podzemni svet Škocjanskih jam. To je tudi največja slovenska slepa dolina, kjer so ljudje rodovitno zemljo namenili kmetijskim površinam, gručasta naselja pa postavili na višji obrobni svet. V preteklosti je Vremska dolina slovela tudi kot dolina mlinov in žag. Zaradi pogostih poplav, ki so zalivale mline in rušile jezove, pa so ti v prvi polovici prejšnjega stoletja začeli propadati. Zadnji delujoči je bil Dujčev mlin na Škofljah, ki je deloval vse do leta 1986.
Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.
S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov!
Več o
piškotkih
V Vremski dolini pa je našla svoj prostor tudi Don Pierinova Skupnost Srečanje- kjer iščejo svoje upanje, zdravje in nove življenske poti nekdanji zasvojenci.
Arheološke najdbe dokazujejo, da je bila Vremska dolina naseljena že v prazgodovini, na kar spominjajo številna gradišča in predvsem izjemen kultni prostor, ki zajema območje Škocjanskih jam. Dolina je bogata tudi s številnimi kulturnozgodovinskimi in sakralnimi objekti, med katere spadajo ostanki gradov Školj in Švarcenek, cerkve, kraške domačije bogate s kamnoseškimi mojstrovinami in ostanki rudniške dejavnosti. V vasi Vremski Britof oziroma v vasi Famlje je bil namreč rudnik črnega premoga, ki so ga kopali vse od časov Ilirskih provinc, tedaj je bil rudnik v rokah francoskih okupacijskih sil. Leta 1964 so ga zaprli in rudarstvo je zamrlo.
V Vremski dolini najdemo zelo veliko spomenikov kulturne dediščine; od cerkva, gradišč, do stavb in votivnih znamenj. Tu so tudi ostanki bogate tehnične dediščine "južne železnice", od vodnih stolpov, do vodnih zajetij-tajhov in še marsičesa.
Marijina cerkev v Vremskem Britofu, 2013.
foto: Milan Pavlič.
Cerkev sv. Tomaža v Famljah, 2015.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Freske v fameljski cerkvi, kamenjanje sv. Štefana, 2016.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Freske, prezbiterij cerkve sv. Tomaž, Famlje, 2015.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Zaščiten kulturni spomenik most na Škofljah, 2013.
Objekti nekdanjega rudnika črnega premoga Vremski Britof, 2016.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Stavbe nekdanjega rudnika, 2017.
foto: Milan Trobič.
Nastaja rudarska zbirka, 2017.
foto: Milan Trobič.
Vhodna ploščad v nekdanji rudnik, 2017.
foto: Milan Trobič.
Zazidan vhod v rudnik, 2017.
foto: Milan Trobič.
Ostaline rudarstva, 2017.
foto: Milan Trobič.
Rudniški objekti, 2017.
foto: Milan Trobič.
Večnamenska dvorana v stavbi nekdanjega rudnika, 2017.
foto: Milan Trobič.
Razstava rudniških eksponatov, 2014.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
V zadnjem času si prizadevajo za obnovitev večnamenske dvorane v Famljah za potrebe krajanov in sicer v smeri trajnostnega razvoja, kjer bi pridobili dnevni prostor za starostnike in prostor za medgeneracijsko delovanje, dvorano za potrebo kulture in športa ter eko muzej v katerem bi bila stalna zbirka premogovništva na Vremskem ter zbirka vodnih virov in "južne železnice".
Mojstra Joško in Boštjan Gašperšič, oče in sin iz vasice Famlje na stičišču brkinskega in kraškega sveta, sta še zadnja, ki izdelujeta kotle za kuhanje brkinskega slivovca.
( več v članku Primož Rojc, 16.04. 2013- Slovenske novice, naslov: Tolčeš, tolčeš ma nisi bogat.)
Kotlarstvo Gašperšič v Famljah, 2016.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Vodni zbiralniki- tajhi
Tajh.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Delovna akcija pri tajhu.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Očiščen tajh.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Notranjost vodarne Draga, 2015.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Notranjost vodarne Draga, 2015.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
TKŠD Urbanišica
Turistično kulturno športno društvo Urbanščica
Za opis delovanja in nastanka si bomo sposodili kar njihov zapis objavjen na spletnih straneh TŠKD. Pobudo za ustanovitev društva so dali krajani, zato so 15. februarja 2006 imeli občni zbor, kjer so sprejeli Statut društva in ime društva, TKŠD Urbanščica, z namenom delovanja v smeri razvoja turizma, kulture in športa, ime Urbanščica pa izhaja iz vonja prelepih narcis, ki rastejo na Vremščici in jim domačini pravijo»urbanščice«. V prvem, štiriletnem mandatu je bila predsednica društva Jana Martinčič, naslednja štiri leta je društvu predsednikovala Branka Fragiacomo, od leta 2014 pa je predsednica Mirjam Frankovič Franetič. Trenutno je v društvu 33 članov.Od leta 2007 delujeta v društvu dve dramski skupini. Mentor odrasle skupine je David Hreščak, otroško skupino pa vodi Jožica Ivančič.
Dejavnosti
V osmih letih delovanja sta skupini na oder postavili več komedij in otroških iger, skečev ter recitalov s katerimi uspešno nastopata na prireditvah doma, v občini in izven nje.
Podelitev Linhartovih priznanj in znakov, 2017.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Premierna predstava nove komedije-Sanjska služba, 2017.
foto: Mirijam Frankovič Franetič.
Skeč-Potnici na vlaku, 2017.
foto: Bruno Bombač.
Prireditev ob odprtju prenovljene rudniške stavbe, 2016.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Kulturni dan Občine Divača, 2017.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Nastop folklorne skupine za Vremski praznik, 2016.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Tekmovanje v kuhanju fižolovke, Vremski praznik, 2016.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Aranžiranje šopkov, 2013.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Skoki iz škoflejskega mostu, 1994.
foto: Mirjam Frankovič Franetič.
Pohodne poti
Na spletni strani TKŠD Urbanščica so zapisali, da so v času svojega delovanja uredili kar tri tematske poti, literarno, Magajnovo pot na Vremščico, ter poti za promocijo in ohranitev vodnih virov, pot kalov,Od živine do divjaditer Pot vodnih zakladov. S projektom poti, Pot vodnih zakladov so se povezali s sosednjim društvom, TKŠD Mejame iz Dan pri Divači in Občino Divača ter se uspešno prijavili preko LAS-a Krasa in Brkinov za sredstva iz Evropskega kmetijskega sklada zarazvoj podeželja, Evropa investira v podeželje. V letu 2015 so s straniTuristične zvezeSlovenije v okviru projekta, Moja dežela- lepa in gostoljubna, prejeli priznanje za 1. mesto na regijskem tekmovanju tematskih poti na območju Sežane.