Na današnji dan

11. julij

botanicni-vrt-ul
Botanični vrt Univerze v Ljubljani
foto: wikipedia.org

BARBARA CELJSKA, po poroki s cesarjem Sigismundom Luksemburškim rimsko-nemška cesarica, je bila najnaprednejša predstavnica grofovsko-knežje dinastije Celjskih. V vsem je presegala srednjeveški okvir v družinsko življenje umaknjene visoke plemkinje in je razvila že popolnoma renesančen lik osebnostno ozaveščene in samostojno družbeno delujoče izobražene aristokratke. Barbara se je Hermanu II. Celjskemu rodila okoli leta 1387 v Celju. Pridobila si je humanistično izobrazbo in poleg latinščine govorila več tujih jezikov. Oče jo je navdušil za astrologijo, ukvarjala pa se je tudi z alkimijo.
Predvsem med bivanjem na Češkem – leta 1437 je bila okronana tudi za češko kraljico – je delala praktične poskuse in tam so jo obiskovali številni znameniti alkimisti. Pri raziskavah ji ni bilo pomembno iskanje zlata, ampak ukvarjanje z alkimijo kot naravoslovno disciplino. Pri tem delu ji je bilo poglavitno spoznavanje, praktično uporabo pa je usmerjala v zdravstvene in kozmetične namene. Astrologinja in alkimistka, rimsko-nemška cesarica in češka kraljica Barbara Celjska je umrla na današnji dan leta 1451. Pokopana je v kraljevi grobnici v Pragi.
—–
Botanični vrt, v katerem gojijo rastline iz različnih krajev v študijske in izobraževalne namene, so v Ljubljani odprli na današnji dan leta 1810 kot »Vrt domovinske flore« pri Centralni šoli. Njegov ustanovitelj je bil botanik Franc Hladnik, ki je v Centralni šoli predaval naravoslovje. Vrt je odprl francoski maršal Auguste Marmont, prvi in glavni guverner Ilirskih provinc, in v njem zasadil lipo, ki tam stoji še danes. Ta vrt je tako edina nepretrgano delujoča kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova pri nas, več kot dvakrat starejša od slovenske univerze. Zdaj je v njem na dveh hektarjih površine zasajenih več kot 4500 rastlinskih vrst, podvrst in oblik.
——
Ob 600. obletnici priključitve slovenskih dežel habsburški monarhiji (to je bilo decembra leta 1283) je cesar Franc Jožef I. obiskal Kranjsko in Štajersko. Praznovanje na Kranjskem je doživelo vrhunec na današnji dan leta 1883, ko je cesar prestopil štajersko-kranjsko deželno mejo. Najprej se je ustavil v Litiji, v kateri ga je na kolodvoru pričakala velika množica ljudi, peron pa je bil bogato okrašen s cvetjem, zelenjem in zastavami. Cesarjev prihod v Ljubljano je naznanil strel z gradu. Na postaji so ga pozdravili župan Peter Grasselli in deželni poslanci. Cesar je spregovoril nekaj stavkov tudi v slovenščini in se zvestim Kranjcem zahvalil za veličastni sprejem. Zvečer so Francu Jožefu v čast priredili baklado, dotlej največjo v Ljubljani.
——
Učitelj in publicist DRAGO PAHOR se je rodil na današnji dan leta 1905 v Škednju. Maturiral je na tolminskem učiteljišču. Najprej je poučeval v Barkovljah pri Trstu, nato v Ljubljani in pozneje v Trbovljah. Med drugo svetovno vojno je pripravljal in vodil partizanske šole, učiteljske tečaje in bil šolski nadzornik goriškega oziroma srednjeprimorskega okrožja. Po vojni je deloval na Tržaškem in leta 1953 ustanovil organizacijo slovenskih tabornikov v Italiji »Rod modrega vala«. Posvečal se je tudi raziskovanju primorske preteklosti, še posebno zgodovini slovenskega šolstva na Primorskem in o tem objavil več publikacij. Učitelj in publicist Drago Pahor je za svoje delo dobil Žagarjevo nagrado.