Medicinske diete v šolah

foto: U.S. Department of Agriculture

Naraščanje alergij

Alergije v zadnjih desetletjih skokovito naraščajo. Vse več je alergij na hrano, reakcije pri slednjih pa so vedno težje. Otrokom z alergijami, celiakijo, sladkorno boleznijo in drugimi presnovnimi motnjami zato v bran stopa novoustanovljena Civilna iniciativa za enakopravno prehrano otrok s predpisanimi medicinskimi dietami, ki v zvezi s problematiko predlaga naslednje spremembe zakona o šolski prehrani:

-ustrezen prostor za pripravo hrane, ki mora biti prostorsko ali časovno ločena zaradi preprečevanje kontaminacije,

-usposobljeno in osveščeno šolsko osebje,

-ustrezen nadzor nad pripravljenimi obroki,

-dodatna finančna sredstva.

Alergen mora biti namreč iz priprave hrane izločen popolnoma, saj že minimalna količina lahko pomeni hude zdravstvene zaplete, v najhujših primerih celo smrt. Da je treba prehrano v vrtcih, šolah in na fakultetah ustrezno urediti, dokazuje primer 20-letne študentke Nine Kotnik, ki se je zaradi resne alergijske reakcije na oreščke pred 3. meseci znašla na urgenci.

V restavraciji me niso jemali resno. Natakar je mislil, da malo pretiravam, ker sem ga spraševala, če vsebuje jed arašide. Malo se mi je posmehnil. In na koncu je seveda bil popečen krompirček na arašidovem olju.

Težave pri šolskih obrokih

Otroci, ki zaradi postavljene zdravstvene diagnoze potrebujejo medicinsko dieto, imajo ustavno pravico do okolja, v katerem ni tveganja za akutno poslabšanje njihovega zdravja. Klinični dietetik Tomaž Poredoš iz ljubljanske Pediatrične klinike pravi, da ima lahko neustrezna prehrana številne slabe vplive na zdravje otroka, kar dokazujejo študije.

Če ne zagotavljamo ustrezne prehrane, potem otroci preprosto ne rastejo in dosegajo manjšo višino, dosegajo manjšo telesno maso. Neustrezna prehrana pri alergiji na hrano ima tako kratkotrajne (reakcija na živila pa anafilaktična reakcija, ki lahko vodi tudi v smrt) kot dolgotrajne učinke (slabša rast, osteopenija, osteoporoza).

Poredoševe izkušnje kažejo, da je prehrana v vrtcih večinoma dobro urejena, večji problem je prehrana v osnovnih šolah in na fakultetah. Med drugim opaža, da se normativi, ki so bili sprejeti pred več desetletji, ne upoštevajo.

Kar pomeni, da je v šolskih kuhinjah zaposleno premalo ljudi. V eni šoli iz Ljubljane imajo zaposlenih 8 kuharjev pa pomočnikov namesto 12. Kuhajo za več obrokov kot je kuhinja planirana. Recimo ta kuhinja konkretno je bila planirana za 600 obrokov, kuhajo jih vsaj 1500.

 

Klinični dietetik Tomaž Poredoš iz ljubljanske Pediatrične klinike in predstavnik Civilne iniciative Mihael Cigler sta nas obiskala v studiu Prvega in podala dodatna pojasnila: