Etnologi zbirajo podatke s čakanjem, posedanjem, opazovanjem, klepetanjem, prehranjevanjem, pitjem, smejanjem in jokanjem z ljudmi, pripoveduje na začetku pravkar izdane knjige Sinja obzorja: nomadi na morju antropologinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Nataša Rogelja.

Štiri leta je z družino plula med obalami Sredozemlja in opazovala ter spoznavala popotnike morjeplovce, ki so se za daljše obdobje podali živet na jadrnice. Sinja obzorja so knjiga o ljudeh, ki so nenehno na poti po svoji lastni volji. Takšen slog bivanja antropologi imenujejo tudi »življenjsko-stilske migracije« ali »selitve zaradi boljšega življenja« in v tokratnem intervjuju nas zanima, zakaj se ljudje odločijo za življenje na morju, kako na jadrnicah sploh lahko preživijo in kakšne posledice ima takšna odločitev na prihodnost celotne družine?

Etnologi zbirajo podatke s čakanjem, posedanjem, opazovanjem, klepetanjem, prehranjevanjem, pitjem, smejanjem in jokanjem z ljudmi, pripoveduje na začetku pravkar izdane knjige Sinja obzorja: nomadi na morju antropologinja z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU dr. Nataša Rogelja.

Štiri leta je z družino plula med obalami Sredozemlja in opazovala ter spoznavala popotnike morjeplovce, ki so se za daljše obdobje podali živet na jadrnice. Sinja obzorja so knjiga o ljudeh, ki so nenehno na poti po svoji lastni volji. Takšen slog bivanja antropologi imenujejo tudi »življenjsko-stilske migracije« ali »selitve zaradi boljšega življenja« in v tokratnem intervjuju nas zanima, zakaj se ljudje odločijo za življenje na morju, kako na jadrnicah sploh lahko preživijo in kakšne posledice ima takšna odločitev na prihodnost celotne družine?

Blaž Mazi