Zemljevid Slovenije ima obliko kokoške, kot radi rečemo, in tam, kjer ima ta naša kokoška vrat, najožji del, leži Stara Gora, ki sodi v občino Sveti Jurij ob Ščavnici. To občino in istoimenski kraj z okolico nekateri imenujejo tudi slovenske ali vsaj prleške Atene. Predvsem zaradi številni znanih Slovencev in Slovenk, ki so močno zaznamovali zgodovino, kulturo in politiko širšega prostora.

 

V Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici so zapisali:

Stara Gora je majhna vasica prijaznih in veselih ljudi. Je ena izmed 27-ih vasi občine Sveti Jurij ob Ščavnici in leži na vrhu nizkega slemena nad dolino reke Ščavnice in dokaj široke doline Turja na jugu. Na vzhodnem vznožju se povezuje z ravnico Murskega polja, na zahodni strani pa se nadaljuje v gričevnat svet Slovenskih goric. Skozi vas nas popelje lipov drevored s 60 drevesi, najstarejša med njimi štejejo že okoli 200 let.

Stara Gora je zelo priljubljena turistična točka med kolesarji, pohodniki, izletniki in organiziranimi skupinami, saj kljub svoji majhnosti ponuja številne kulturne in turistične znamenitosti. V nekdanji šoli je danes urejen etnološki muzej kmečkega in obrtniškega orodja. Nasproti muzeja, v samem osrčju vasice pa stoji cerkev Svetega Duha, ki se bohoti s svojim 45 metov visokim zvonikom, bogato baročno notranjostjo in drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Še posebej zanimiv pa je mlin na veter, ki stoji dobrih 100 metov nižje in je kopija Becovega mlina, še zadnjega delujočega mlina na veter v Sloveniji.

V bližini Stare Gore so našli fosile mastodontov, mamutov. Naselje je v zapisih prvič omenjeno v 10. stoletju, čeprav je bilo področje naseljeno že v prazgodovini. O tem pričajo gomile, pozneje so bili tu prisotna keltska plemena, našli so ostanke rimske ceste in ostanke avarskih vojaških taborišč. To področje je bilo od nekdaj obmejno, nam je med drugim povedal Boris Kovačič, prostovoljni turistični vodnik pri Turističnem društvu Sveti Jurij ob Ščavnici.

Turistično društvo Sveti Jurij ob Ščavnici je na Star Gori uredilo Turistično informacijski center, in v društvu delujejo zelo zagnani posamezniki pove Edi Sedmak zadolžen za omenjeni center, obenem pa je tudi prostovoljni vodič.

 

Etnološka zbirka

V nekdanji šoli je urejen etnološki muzej kmečkega orodja, gospodinjskih pripomočkov in notranjo opremo kmečkih domov. Zbirka obsega več kot 1000 predmetov.

Vse ima zgodbo

 

Šolski spomini

Posebna zgodba pa je povezana s sliko Franceta Prešerna. Ta je poleg šolske kronike, edina "preživela" divjanje nemške nacistične vojske, ki je imela v šoli svoje poveljstvo. Ko so nemški vojaki pripravljali grmado na kateri so zažgali vse  kar je bilo slovenskega, je eden od pogumnih domačinov za steklenico žganja uspel zamenjati omenjeno sliko in del šolske kronike, in ju tako rešil pred ognjenimi zublji.

 

Dom

Imena in gospodarji

 

Romarska cerkev

Na spletni strani Turističnega društva Sveti Jurij ob Ščavnici  piše:  Cerkev je lepa in prostorna stavba baročne dobe, zgrajena leta 1967. V osrednjem delu Stare Gore se bohoti s svojim 45 m visokim zvonikom, kateri je viden daleč naokrog.

Sv. Duh.

foto: Marjan Smrke.

V cerkvi so trije oltarji. Glavni oltar posvečen Svetemu duhu ter dva stranska oltarja posvečena Devici Mariji in Sveti Luciji. Oltarji so leseni s pozlačenimi detajli in so delo graških delavnic. Cerkev je leta 1889 poslikal italijanski slikar Jacob Brollo. Poslikave veljajo za eno njegovih najlepših del. Cerkev se prav tako ponaša z drugimi najstarejšimi orglami v Sloveniji. Orgle so delo graške družine in so narejene konec 17. stoletja. Po temeljiti obnovi danes ponovno igrajo. Cerkev Svetega duha ni bila nikoli farna cerkev in je še danes podružnična. Ker pa je farna cerkev koncem 18. stoletja bila že pretesna, je roka Jožefa II. cerkvi Svetega Duha prizanesla, da je niso zaprli. Že v preteklosti pa so bile zapovedane maše vsako nedeljo in ob cerkvenih praznikih, kar se je ohranilo vse do danes.

Okolica

 

Mojster, ki navdušuje

Franc Belšak je zagotovo človek, ki te preprosto navduši. S svojim znanjem, odprtostjo in energijo, ko beseda nanese na njegovo veliko ljubezen- stare stroje in naprave. Zato ne preseneča članek, Slovenske novice, avtor Iztok Ilich, članek 21. 02. 2017.

Milan Trobič