Aktualna tema

Reportaža – robotizirana kmetija Repečnik, kjer gospodari družina Rimahazi

repecnik

Na eno najbolj sodobno opremljenih kmetij z visoko produktivnostjo, ki se preživlja z prodajo mleka, me je pripeljala cesta, ki se vije z Bleda proti Pokljuki. V vasi Spodnje Gorje so me na kmetiji pričakali trije predstavniki kmetije Repečnik: gospodar Mirko Rimahazi, njegova hči Eva in v njenem naročju še najmlajša vnukinja. Kmetija z velikimi gospodarskimi objekti in visoko produktivnimi črno belimi frizijkami že na prvi pogled izstopa iz povprečja.

Mirko in Nataša Rimahazi sta na opuščeni kmetiji začela z eno samo kravo, čredo sta postopoma povečevala, pustila službo in se povsem posvetila delu na kmetiji. Vendar se nista zadovoljila s povprečjem, nam pove gospodar Mirko Rimahazi. Imajo vrhunsko proizvodnjo:

»Povprečna proizvodnja na naši kmetiji je čez 11 tisoč litrov mleka na kravo.«

Pred nekaj desetletji so na kmetiji proizvedli 200 litrov mleka na dan in v tistih časih je bil to spodoben zaslužek.

»Računali smo, no, ko bomo na 300 litrov mleka na dan, se nam bo pa tudi standard malo popravil in bomo lahko dobro živeli in se nam ne bo treba sekirati v službi. No, danes proizvajamo 3.500 litrov mleka na dan, pa ne vem, če je kaj boljše, kot je bilo takrat …«

Danes kmetija dnevno odda 3.500 litrov mleka. Prek Mlekopa ga nekaj prodajo v Italijo, nekaj pa v Ljubljano oz. Mlekop poskrbi, da mleko čim bolje proda.

»Vse krave osemenjujemo načrtno. Izberemo bika, ki kravam ustreza, v glavnem tujo selekcijo.«

»Za uspeh v reji so pomembni prav vsi faktorji, prav gotovo genetika, tudi urejena optimalna in konstantna prehrana. So pa stvari, ki so najbolj enostavne in so nam najbolj dostopne, a nanje velikokrat pozabimo. To je zrak, ki ga je treba spustiti v hlev, to je voda, ki jo imamo pri nas kakovostno, in pozabljamo, da je treba tudi napajalnike očistiti in pomemben je tudi prostor v hlevu. Krave morajo imeti v hlevu dovolj prostora za gibanje, sicer proizvodnja ne more biti takšna, kot si jo želimo.«

Za krave je zelo pomembno, da imajo stalne pogoje prehranjevanja in bivanja. Na kmetiji Repečnik pod Pokljuko so krave ves čas v odprtem hlevu, zaprejo ga redko – ob močnem severnem vetru in pri temperaturah od minus 5 do minus 10 stopinj Celzija. Veliko večje težave nastopijo poleti. Kravam je vroče že nad 25 stopinj Celzija. Tedaj začutijo vročinski stres.

Na kmetiji Repečnik so pred sedmimi leti s pomočjo desetletnega kredita investirali v nov hlev in v robota za krave. S hčerko Evo sva si najprej ogledali robotizirano molžo v hlevu, kjer človek ni več potreben. Nato sva se premaknili k računalniku v sosednjo sobo.

Eva Rimahazi: »Ko krava v vimenu čuti pritisk, da ima dovolj mleka oz. po svojem urniku, pride v robota. Robot jo zazna po oznaki na ovratnici. Najprej očisti seske, potem natakne čaše in vklopi vakuum. Krava se takoj, ko vstopi v robota, sprosti, odpre mlečne kanale in potlej jo robot pomolze. Na koncu seske še razkuži in krava odide. V robotu pa dobijo tudi malo krme, kar jih tudi privabi. Na zaslonu robota se vidi potek molže, katera krava je v robotu in koliko mleka je proizvedla v vsaki četrti vimena. Robot zanalizira mleko iz vsake četrti posebej in potlej mi lahko pogledamo vse parametre. Torej vsebnost mleka: beljakovine, maščobo, prevodnost, tako lahko vemo, ali se dogajajo spremembe na mleku, če se morda ne pripravlja kakšno vnetje. Tako lahko takoj ukrepamo, še preden žival zares zboli, ko bi jo morali recimo zdraviti z antibiotiki. Temperatura mleka pokaže tudi temperaturo telesa. Eden od parametrov, ki jih spremljamo, je tudi teža. Ta nam tudi pove, da se nekaj dogaja in tako lahko poskrbimo za preventivo.«

V času našega obiska je eno od krav ravno pregledoval veterinar. Gospodar Mirko je pojasnil:

»Podatki na računalniku so pokazali, da se krava ni molzla že 15 ur, to pomeni, da je nekaj narobe, krave se običajno molzejo na 8 do 10 ur. Kadar ocenimo, da sami ne moremo pomagati, pokličemo strokovno pomoč. Kadar ima krava vročino, je pomembna vsaka ura.«

Vsaka krava je opremljena s senzorjem, robot za molžo spremlja številne parametre vsake posamezne živali, tudi plodnost. Ko se krava »poja«, pokličejo osemenjevalca. Kaj v robotizirani proizvodnji sploh počne človek?

»Robot nam prihrani nekaj fizične sile, vendar tega časa ne smemo porabiti za prostočasne dejavnosti, ampak moramo spremljati te številne podatke, ki nam jih posreduje robot. Če spremljamo te podatke vsak dan pred molžo in če reagiramo na spremembe, ki se dogajajo pri kravah, lahko preprečimo marsikatero bolezen.«

Kar pomeni manjše stroške in večjo produktivnost v čredi. Poleg robotizirane molže, ki je na mlečni kmetiji osrednjega pomena, imajo robotizirane še druge procese:

»Ja, molzni robot vse podatke prenaša na računalnik, dobimo pa jih tudi na mobilni telefon, tako da jih lahko pregledamo, kjerkoli že smo.«

V hlevu uporabljajo še dva druga manjša robota. Eden je za premikanje krme. To je naprava, ki premakne krmo v jasli h kravam vsaki dve uri. Imajo pa tudi stroj za čiščenje rešetk, ki hodi po hlevu in čisti ostanke blata na rešetkah. To je zelo pomembno zaradi higiene krav in zdravja parkljev. Delo jim olajša tudi sistem s kamero za nadzor telitev, tako da lahko prek telefona spremljajo, kaj se dogaja v porodnem boksu. Teletom nato privoščijo veliko dobrega zraka tako v individualnih boksih, kjer ostanejo do starosti 2. ali 3. tednov, kot tudi pozneje, ko jih premestijo v skupino po pet ali šest telet, ker je dokazano, da potrebujejo socialni stik in se tako bolje razvijajo.