Mesec junij nam obeta toplejše dneve, lahkotnost oblačenja in večjo telesno sproščenost bivanja. Telesna sproščenost pa lahko spodbuja tudi notranjo, duševno sproščenost in osvobajanje od raznih napetosti, skrbi, tesnob in drugih nerodnosti, ki so se nabirale čez zimo. Kakor smo se odrekli in opustili debela zunanja oblačila je morebiti prav sedaj tudi primeren čas za to, da pričnemo pogumneje opuščati tisto, kar se je dolge hladne mesece nabiralo od znotraj. Toplejši dnevi prinesejo s seboj razne zunanje športne in druge aktivnosti, daljše sprehode v naravi ali zanimiva druženja s prijatelji, ki jih nismo videli ali se z njimi sproščeno pogovarjali že mesece.
Najbrž je že vsakdo od nas, ne da bi se mu mudilo, sproščeno posedel kje v kakšnem parku ali javni površini in opazoval svet okoli sebe. Večkrat opazim, kako se nekateri ljudje povsem predano in zatopljeno prepuščajo opazovanju drugih ljudi, ki hodijo mimo njih. Kaj vse se plete po njihovih glavah in srcih! – tistim, ki so opazovani in tistim, ki opazujejo. In meni samemu, ki skušam, kolikor je mogoče nepristransko opazovati oboje. Pri tem se mi poraja vprašanje ali je lahko človek pri opazovanju drugih sploh nevtralen? Nekateri pravijo, da je vse to, kar opazimo pri drugih, tudi ali predvsem del nas samih – naših osebnostnih lastnosti, morda celo prikritih želja, neizpolnjenih zanimanj ali potlačenih vzgibov. Ampak kakorkoli že, iz opazovanja drugih se lahko kaj naučimo tudi o sebi, seveda, če smo pripravljeni na nekaj takega.
Kaj pa naše govorjenje o drugih? Najbrž velja tudi tukaj povsem enako, preverite sami. Ko z nekom govorite o drugem človeku, ki ga takrat ni poleg, skušajte ugotoviti, kateri vzgibi botrujejo mislim, ki jih izražate skozi besede. Kaj vas je napeljelo k temu, da ste bili denimo do nekoga kritični. Podobno seveda skušajte tudi opazovati, kaj vas je napeljalo k temu, da ste o nekom govorili z naklonjenostjo ali pa celo zagovarjali, četudi so to osebo drugi kritizirali. Če tega ne zmorete takoj, na mestu samem, potem skušajte to storiti čimprej ali pač takrat, ko se spomnite. Marsikaj zanimivega lahko odkrijete o sebi – in s tem tudi o drugih. Pomembno pa je, da pri tem niste kritični do sebe v smislu, da bi se obsojali, če morda ugotovite, da si ta oseba ni zaslužila vaše kritike. Bodite ponosni nase, ker ste to opazili, ker ste šli nekako preko sebe, hkrati pa se morda v mislih oziroma v vašem srcu tej osebi opravičite. Ali pa to storite tudi osebno, če menite, da je prav tako …
Mesec junij nam obeta toplejše dneve, lahkotnost oblačenja in večjo telesno sproščenost bivanja. Telesna sproščenost pa lahko spodbuja tudi notranjo, duševno sproščenost in osvobajanje od raznih napetosti, skrbi, tesnob in drugih nerodnosti, ki so se nabirale čez zimo. Kakor smo se odrekli in opustili debela zunanja oblačila je morebiti prav sedaj tudi primeren čas za to, da pričnemo pogumneje opuščati tisto, kar se je dolge hladne mesece nabiralo od znotraj. Toplejši dnevi prinesejo s seboj razne zunanje športne in druge aktivnosti, daljše sprehode v naravi ali zanimiva druženja s prijatelji, ki jih nismo videli ali se z njimi sproščeno pogovarjali že mesece.
Najbrž je že vsakdo od nas, ne da bi se mu mudilo, sproščeno posedel kje v kakšnem parku ali javni površini in opazoval svet okoli sebe. Večkrat opazim, kako se nekateri ljudje povsem predano in zatopljeno prepuščajo opazovanju drugih ljudi, ki hodijo mimo njih. Kaj vse se plete po njihovih glavah in srcih! – tistim, ki so opazovani in tistim, ki opazujejo. In meni samemu, ki skušam, kolikor je mogoče nepristransko opazovati oboje. Pri tem se mi poraja vprašanje ali je lahko človek pri opazovanju drugih sploh nevtralen? Nekateri pravijo, da je vse to, kar opazimo pri drugih, tudi ali predvsem del nas samih – naših osebnostnih lastnosti, morda celo prikritih želja, neizpolnjenih zanimanj ali potlačenih vzgibov. Ampak kakorkoli že, iz opazovanja drugih se lahko kaj naučimo tudi o sebi, seveda, če smo pripravljeni na nekaj takega.
Kaj pa naše govorjenje o drugih? Najbrž velja tudi tukaj povsem enako, preverite sami. Ko z nekom govorite o drugem človeku, ki ga takrat ni poleg, skušajte ugotoviti, kateri vzgibi botrujejo mislim, ki jih izražate skozi besede. Kaj vas je napeljelo k temu, da ste bili denimo do nekoga kritični. Podobno seveda skušajte tudi opazovati, kaj vas je napeljalo k temu, da ste o nekom govorili z naklonjenostjo ali pa celo zagovarjali, četudi so to osebo drugi kritizirali. Če tega ne zmorete takoj, na mestu samem, potem skušajte to storiti čimprej ali pač takrat, ko se spomnite. Marsikaj zanimivega lahko odkrijete o sebi – in s tem tudi o drugih. Pomembno pa je, da pri tem niste kritični do sebe v smislu, da bi se obsojali, če morda ugotovite, da si ta oseba ni zaslužila vaše kritike. Bodite ponosni nase, ker ste to opazili, ker ste šli nekako preko sebe, hkrati pa se morda v mislih oziroma v vašem srcu tej osebi opravičite. Ali pa to storite tudi osebno, če menite, da je prav tako …
