Aktualna tema

Svoboda medijev

mikrofon-raslo
foto: Aleš Ogrin

Praznovali smo svetovni dan svobode medijev. Mednarodne medijske organizacije v svojih poročilih pred današnjim dnem ugotavljajo, da je svoboda medijev lani nazadovala in je na najnižji ravni v zadnjih 13 letih. Novinarjev ne omejujejo samo avtoritarne vlade, nosilci kapitala, temveč tudi demokratično izvoljeni politiki. Med približno 190 državami je Slovenija uvrščena v prvo četrtino držav, kjer njeni prebivalci lahko uživajo svobodo medijev.

Zastarela medijska zakonodaja, odsotnost odgovornih lastnikov medijev, ki bi razvijali nove poslovne modele kot odgovore na drastične spremembe v medijski krajini v zadnjih nekaj letih, nič kaj dober materialni položaj številnih novinarjev, so med drugim okoliščine, ki očrtujejo novinarstvo v Sloveniji. V društvu novinarjev zaskrbljeno še ugotavljajo, da mediji vsebine vse bolj podrejajo diktatu oglaševalcev in lastniki medijev stopnjujejo pritiske na novinarje, zato ker si ne želijo konfliktov z nosilci moči. Združenje novinarjev in publicistov izpostavlja pomanjkanje pluralnosti v medijih, predsednik Tino Mamić:

Mediji so okno, skozi katero ljudje opazujemo družbo in svet. V slovenskem primeru, pa je to okno podobno ozkemu vitražu, skozi katerega vidimo svet v nepravilnih barvah. Popačenih. Dominantni mediji nam kažejo zlagano in popačeno podobo resničnosti. Dokler slovenski mediji ne bodo pluralni, se v politiki, gospodarstvu in sodstvu, ne bo spremenilo nič.

Na eni strani nič kaj spodbudno okolje za profesionalno delo novinarjev, na drugi pa vprašanja, kakšna je prihodnost, vloga, novinarstva v dobi populizmov, ko imajo lažne novice večjo branost, odmevnost, kot preverjena dejstva. Kakšen smisel ima spoštovati novinarske profesionalne standarde, ko pa novi mediji objavljajo vse kar je možno, sledijo željam uporabnikov in oglaševalcev; zaradi teh vprašanj je vloga medijev v demokraciji še bolj pomembna, meni medijski strokovnjak Domen Savić:

Jaz mislim, da bi se morali, pa ne samo ob tovrstnih praznikih oziroma ob nekih svetovnih dnevih, ampak tudi drugače, konstantno spraševati, preverjati, testirati vlogo in funkcijo medijev v neki demokratični družbi in podajati ocene o tem, ali mediji in novinarji to vlogo opravljajo dobro ali ne.

So pa v Sloveniji še vedno dobri novinarji – poudarjajo v društvu novinarjev, to dokazujejo številne mednarodne nagrade.

 

Medijska svoboda je ogrožena

Medijska svoboda je zaradi vedno slabšega socialno-ekonomskega položaja medijev danes bolj ogrožena, kot je bila v preteklosti, ob današnjem mednarodnem dnevu svobode tiska opozarja predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak. Po njenem je zaskrbljujoča tudi raziskava Sveta Evrope, ki je pokazala, da so novinarji v evropskih državah pogosto izpostavljeni fizičnim napadom, grožnjam in pritiskom. S Petro Lesjak se je pogovarjala Lucija Dimnik Rikić.

 

Slovenija se je uvrstila na 33. mesto

Mednarodni dan svobode medijev je namenjen ovrednotenju medijske svobode po svetu in osveščanju o pomenu neodvisnosti medijev. Organizacija Freedom House je v novem poročilu, ki ga je objavila 28. aprila, opozorila, da je svoboda medijev lani nazadovala in je na najnižji ravni v zadnjih 13 letih.

Organizacija Freedom House je v poročilu zajela 199 držav in ozemelj sveta. Slovenijo je ocenila kot medijsko svobodno državo in ji s 23 točkami prisodila 33. mesto. Novinarji brez meja pa so našo državo umestili na 37. mesto z 21,7 točke. Obe organizaciji države razvrščata na lestvici od nič do 100, pri čemer 100 pomeni najslabši, 0 pa najboljši rezultat.

Na seznamu Novinarjev brez meja je med sosednjimi državami Slovenije najbolje uvrščena Avstrija, ki je ostala na 11. mestu. Italija je za 25 mest izboljšala svojo uvrstitev in je na 52. mestu. Madžarska je na 71. mestu, kar je štiri mesta slabše kot lani. Hrvaška je na 74. mestu in je nazadovala za 11 mest. Na prvem mestu je Norveška, na zadnjem, 180. mestu, Severna Koreja.

Novinarjev ne omejujejo samo avtoritarne vlade in diktature, pač pa tudi demokratično izvoljeni politiki, izhaja iz seznama položaja medijev v posameznih državah. V organizaciji Novinarji brez meja so poudarili, da so se razmere v skoraj dveh tretjinah od 180 držav poslabšale. Po njihovih ugotovitvah se manevrski prostor za novinarje zožuje povsod po svetu.

Raziskava Sveta Evrope kaže, da so evropski novinarji pogosto izpostavljeni nepooblaščenemu poseganju v njihovo delo, vključno z ustrahovanjem in nasiljem. Zaradi tega je številne strah, kar ima za posledico samocenzuro. Skoraj tretjina od 940 v raziskavi sodelujočih novinarjev je v zadnjih treh letih doživela fizičen napad zaradi dela, ki ga opravljajo.