Prve oblike ustanov za oskrbo ljudi, ki si z delom niso mogli priskrbeti osnovnih življenjskih potrebščin – ubožnice – so nastale v 12. stoletju, novo obdobje njihovega upravljanja in delovanja pa se je začelo v 18. stoletju. V večjih ali gospodarsko razvitejših krajih, na primer v Ljubljani, Kranju, Škofji Loki, Novem mestu, Krškem, Kropi in Radovljici, so krajevne oblasti pridobile hiše za oskrbo ubogih. V Ljubljani je prva ubožnica začela delovati leta 1832..
V hiši, ki jo je magistrat najel v Karlovškem predmestju, so imeli ubožni popolno oskrbo, moški in ženske so bili ločeni, oskrbovanci so si morali med seboj pomagati, sami opravljati nekatera hišna dela, prepovedano jim je bilo beračenje po hišah in trgovinah, redno so morali hoditi v cerkev in moliti za dobrotnike. Konec 19. stoletja je mesto Ljubljana na Japljevi cesti zgradilo sodobno ubožnico. Stavbo so po prvi svetovni vojni obnovili, tako da je lahko sprejela 250 oseb. V njej so dobili brezplačno hrano tudi ubožni dijaki, brezposelni delavci in revne družine.
—–
IVAN HAFNER je vse življenje raziskoval metulje in bil vodilni slovenski lepidopterolog. Napisal je veliko strokovnih in znanstvenih prispevkov za etimološke in druge revije. Najpomembnejša sta favnistično delo o metuljih Kranjske in Goriške ter rokopis izpopolnjenega seznama, ki zajema tudi metuljčke. Po njem je imenovanih več vrst in podvrst metuljev. Ivan Hafner se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Hrastju pri Novem mestu.
—–
Politik in državnik JANEZ DRNOVŠEK je diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 1986 pa je na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru doktoriral s temo »Mednarodni denarni sklad in Jugoslavija«. Delal je na jugoslovanskem veleposlaništvu v Kairu, bil direktor Ljubljanske banke v Trbovljah, leta 1989 pa je postal član Zveznega zbora jugoslovanske skupščine. Še istega leta je bil neposredno izvoljen v Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Kot predsednik je leta 1989 vodil mednarodno srečanje – vrh neuvrščenih držav v Beogradu, predaval na mednarodnih ustanovah in tujih univerzah ter objavil več knjig. Med osamosvajanjem Republike Slovenije, razpadanjem Jugoslavije in na brionski mirovni konferenci leta 1991 je uveljavljal dialog in pogajanja ter tako prispeval k predčasnemu umiku Jugoslovanske armade iz Slovenije.
Leta 1992 je postal predsednik Liberalne demokracije Slovenije, ki je bila pod njegovim vodstvom desetletje največja in najvplivnejša slovenska politična stranka. Istega leta je bil izvoljen za predsednika slovenske vlade; ta položaj je zasedal do leta 2002 z nekajmesečno prekinitvijo v času tako imenovane Bajukove vlade.
Istega leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije, nastopal je v mednarodni politiki s pobudami za reševanje politične krize na Kosovu, humanitarne krize v Darfurju in drugod. Za drugi predsedniški mandat ni kandidiral, saj se je želel posvetiti civilnodružbenemu »Gibanju za pravičnost in razvoj«, ki ga je ustanovil leta 2006. Janez Drnovšek se je rodil na današnji dan leta 1950 v Celju.

Pavle Jakopič