Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če so same, lahko razvijejo tudi samodestruktivno vedenje, rade pa tudi razmetavajo stvari. So precej dolgožive, dosežejo tudi starost do 80 let. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Zdaj pa prisluhnimo kaj so Liani Buršič izklepetali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin.

Pápige (znanstveno ime Psittaciformes) so red ptic, v katero spadata dve družini z dvema podružinama:

Ime reda izhaja iz latinske besede psittacus za papigo. Red vsebuje 368 vrst. Te ptice večinoma živijo v tropih južne poloble, nekatere vrste tudi v zmernem podnebju. Najdemo jih tudi v Avstraliji, Tihomorskih otokih, Indoneziji in Novi Gvineji.

 

Papige so zelo družabna bitja, zato se rade pogovarjajo. Če ob sebi nimajo prijateljice papige, si za prijatelje izberejo ljudi. Naučijo se človeškega jezika, da lahko klepetajo. Papige tudi sicer v divjini posnemajo glasove drugih živali. Ta sposobnost jim omogoča, da se lahko naučijo človeške govorice. Imajo dobro razvit jezik, ki jim pomaga pri oblikovanju glasov.

Za učenje jezika je potrebna socialna interakcija, praksa je namreč pokazala, da ponavljanje fraz preko kateregakoli elektronskega medija ni najbolj učinkovito. Če ima vaš papagaj sposobnosti in zanimanje za človeški govor, se bo tega najbolj verjetno zato naučil od vas. Besede si bo tako najbolj zapomnil, ko jih boste izgovarjali vi, še posebej, če jih boste povedali entuziastično in podkrepili z nagrado.

Čas učenja prilagajajmo razpoloženju naše papige, ko je zanj ustrezno motivirana. Učenje se priporoča predstaviti kot zabavno igro, saj so poznavalci namreč mnenja, da papige odbijajo vse kar imajo za obvezo. Lekcije naj zato ne bodo preveč dolgotrajne, saj je bo papiga drugače začela dolgočasiti in izgubila zanimanje.

Pri učenju si lahko pomagate tudi s papagajevim tekmovalnim značajem in željo biti v središču pozornosti. Oboje najbolje izkoristimo, če v bližini papige ponavljamo izbrane besede, druga oseba pa jih ponavlja za nami. Papigo medtem navidezno ignoriramo. Ta bo drugega človeka dojela kot tekmeca za našo pozornost in tudi sama s časoma začela ponavljati. Celoten proces lahko še pospešite, če drugega človeka nagradite s priboljškom za ponovitev. Kmalu bo papiga namreč spoznala, da bo tudi sama nagrajena, če se “vključi v pogovor”.

Tako so na spletni strani Mr. Pet zapisali za tiste, ki bi radi imeli papigo doma in jo naučili tudi govoriti. Kaj pa so o tej barviti klepetulji povedali učenci 3. A, B in C razreda ljubljanske OŠ Oskarja Kovačiča ter biologinja in vodnica v ZOO-ju Petra Hrovatin pa prisluhnite v oddaji oziroma v posnetku.

Liana Buršič