O večjem številu primerov poročajo iz nekaterih tudi bližnjih evropskih držav, o epidemiji iz Romunije.

Že od začetka letošnjega leta beležijo v Italiji velik porast števila obolelih za ošpicami. Po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni je januarja zbolelo 265 prebivalcev, februarja pa že kar 419. O primerih ošpic poročajo tudi iz Nemčije, Belgije, Francije in Avstrije; o epidemiji že dobro leto govorijo v Romuniji. Iz zadnjega poročila Evropskega centra lahko razberemo, da največjo skupino obolelih za ošpicami predstavljajo necepljeni otroci, mlajši od petih let.

Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so zadnjo epidemijo ošpic v Sloveniji zabeležili v letih 1994/95. V zadnjem obdobju izstopa leto 2014 z dvainpetdesetimi obolelimi. Letos je pri nas do konca februarja zbolelo 6 oseb.

Epidemiologinja Marta Grgič Vitek:

 

Od okužbe z ošpicami do prvih znakov in simptomov bolezni običajno mine od 10 do 12 dni. Značilen kožni izpuščaj se pogosto začne za ušesi, od koder se razširi po obrazu in vratu, kasneje pa zajame celo telo. Izpuščaj lahko vztraja do 7 dni.

Učinkovitega zdravila, ki bi pozdravilo ošpice, še ne poznamo. S podpornim zdravljenjem pa zdravniki lajšajo simptome okužbe in se borijo proti hudim zapletom bolezni. Proti ošpicam pa se lahko zaščitimo s cepljenjem. V Sloveniji so otroci cepljeni s kombiniranim cepivom OMR proti ošpicam, mumpsu in rdečkam. Po podatkih NIJZ zdajšnje cepivo ne vsebuje konzervansov.

Ošpice se lahko zapletejo. Pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice:

V Evropi porast števila obolelih

Letos o porastu števila primerov ošpic poročajo iz Italije, Nemčije, tudi Belgije, Francije in Avstrije. V Romuniji pa je, po podatkih Evropskega centra za preventivo in nadzor bolezni, od lanskega do letošnjega marca za ošpicam zbolelo že več kot 2.700 otrok in odraslih (po podatkih romunskega ministra za zdravje, se število okuženih medtem že bliža številki 3.800), kar predstavlja slabo polovico vseh obolelih v Evropi. Med vsemi obolelimi Evropejci v tem obdobju, z znanim podatkom o cepljenju, jih je bilo necepljenih 88 odstotkov, 8 odstotkov je prejelo le eno dozo cepiva, 3 odstotki dve ali več, 1 odstotek pa neznano število doz cepiva.

Koristne povezave:

NIJZ: več o ošpicah in pogosta vprašanja ter odgovori o ošpicah in cepljenju: http://www.nijz.si/sl/ospice-1

Evropski center za preventivo in nadzor bolezni: poročilo: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/measles/epidemiological_data/Pages/measles_surveillance_reports.aspx

Po besedah Marte Grgič Vitek je precepljenost proti ošpicam v Sloveniji še vedno relativno visoka. Kljub temu na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opažajo, da se je delež precepljenih otrok pri nas v zadnjih letih nekoliko znižal – na 94, 93 odstotkov – v ljubljanski regiji že tudi pod 90 odstotkov.

Iztok Konc