Aktualno

Koncept “zero waste”

13816373033_e72d2b132d_k
foto: Gregg VDB

Čeprav se “zero waste” koncepta oz. koncepta življenja brez odpadkov držijo številni stereotipi – med drugim tudi ta, da gre zgolj za modno muho – se Evropejci z njim vse bolj resno ukvarjamo. Katja Sreš iz Društva Ekologi brez meja pove, da je “v Evropi že prek 350 takih skupnosti, v Sloveniji pa je takih občin, ki so na poti do družbe brez odpadkov, 8. To so Ljubljana, Vrhnika, Log-Dragomer, Borovnica, Bled, Gorje, Radovljica in Slovenke Konjice.

Prva zero waste prireditev v Sloveniji pa bo jurjevanje v Črnomlju.

Kako začeti?

Teoriji dodajamo prakso, o kateri smo govorili z blogerko Martino Drobne, ki svoja odkritja in težave z uvajanjem koncepta nič odpadkov v svoje življenje opisuje na spletni strani Manj smeti – manj skrbi.

Prvi korak je, da sploh pogledamo v našo vrečko za smeti in ugotovimo, česa največ po nepotrebnem vržemo stran. Potem pomislimo, ali je nakup tega absolutno potreben in kaj bi lahko storili, da bi manj tega vrgli stran.

Ali lahko zmanjšamo higienske odpadke?

Veliko odpadkov povzročimo s skrbjo za osebno higieno in ravno to vprašanje ponavadi zahteva največ prilagajanja in največjo spremembo življenjskega sloga. Zakaj smo pri spremembi omenjenih navad najbolj zadržani, razlaga Silvia Hren Mandelc, mamica treh otrok, ki zavrača uporabo izdelkov za enkratno uporabo, predvsem plenic in higienskih izdelkov.

To izhaja iz tabu teme, menstruacije. Ženske o tem zelo malo govorimo in potem tudi o teh produktih govorimo veliko manj. Sodobna zaščita med menstruacijo je vse nekaj drugega kot je bila včasih. Ko omenimo pralne vložke, je prva asociacija neka stara razrezana plenica, ki po vsej verjetnosti pušča. Ampak sodobni pralni vložki in sodobne pleničke so vse prej kot to. Posredno pa seveda skrbimo tudi za okolje.

Res je, življenjski slog brez odpadkov zahteva nekaj časa in truda, a le s to potjo si lahko poskušamo zagotoviti prihodnost, v kateri se ne bomo utapljali v lastnih smeteh. Seveda ne bo šlo z danes na jutri, a že majhni dnevni, tedenski ali celo mesečni koraki lahko pripomorejo k čistejšemu okolju.