25. marca mineva 60 let od podpisa ene od temeljnih pogodb evropske povezave, Rimske pogodbe. Z njo se je oblikovalo tako imenovano »trdo« ali »staro« jedro Evrope, sestavljeno iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in trojice držav Beneluksa. Nastala je Evropska gospodarska skupnost, istočasno tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo.

»Ob tem, ko že več kot 20 let prevzema vodilno vlogo združevanja Evrope, ima Francija za svoj temeljni cilj zagotavljanje miru. Nismo dobili Evrope, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Rastla bo z uresničevanjem konkretnih dosežkov, ki bodo najprej ustvarili pravo solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotna francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla v celoti preide pod upravljanje skupnega Visokega organa.«

To so besede »očeta Evrope«, Luksemburžana, francoskega premiera Roberta Schumana, izrečene že nekaj let pred podpisom pogodbe o oblikovanju tega ekonomskega in šele kasneje političnega temelja Stare celine. Kakšna je bila Evropa takrat, kaj je zanjo pomenil proces povezovanja in predvsem, kakšna je Evropa danes?

Gostje današnjega Studia ob 17-ih so: politologinja dr. Cirila Toplak, ekonomist dr. Vasja Rant, zgodovinar dr. Dušan Nećak, strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Klemen Grošelj in generalni direktor za zadeve Evropske unije na MZZ RS David Brozina.

25. marca mineva 60 let od podpisa ene od temeljnih pogodb evropske povezave, Rimske pogodbe. Z njo se je oblikovalo tako imenovano »trdo« ali »staro« jedro Evrope, sestavljeno iz Francije, Zahodne Nemčije, Italije in trojice držav Beneluksa. Nastala je Evropska gospodarska skupnost, istočasno tudi Evropska skupnost za jedrsko energijo.

»Ob tem, ko že več kot 20 let prevzema vodilno vlogo združevanja Evrope, ima Francija za svoj temeljni cilj zagotavljanje miru. Nismo dobili Evrope, imeli smo vojno. Evropa ne bo nastala kar naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Rastla bo z uresničevanjem konkretnih dosežkov, ki bodo najprej ustvarili pravo solidarnost. Francoska vlada predlaga, da celotna francosko-nemška proizvodnja premoga in jekla v celoti preide pod upravljanje skupnega Visokega organa.«

To so besede »očeta Evrope«, Luksemburžana, francoskega premiera Roberta Schumana, izrečene že nekaj let pred podpisom pogodbe o oblikovanju tega ekonomskega in šele kasneje političnega temelja Stare celine. Kakšna je bila Evropa takrat, kaj je zanjo pomenil proces povezovanja in predvsem, kakšna je Evropa danes?

Gostje današnjega Studia ob 17-ih so: politologinja dr. Cirila Toplak, ekonomist dr. Vasja Rant, zgodovinar dr. Dušan Nećak, strokovnjak za varnostna vprašanja dr. Klemen Grošelj in generalni direktor za zadeve Evropske unije na MZZ RS David Brozina.

Andrej Stopar