Fotografinja Manca Juvan (1981) se je šolala na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, kjer zdaj po več kot desetletju fotoreporterskega svobodnjaštva, tudi poučuje. V svetu fotografije je prisotna od leta 2000, v tem času pa je sodelovala s številnimi uglednimi svetovnimi mediji (The Times, The Guardian, National Geographic, Frankfurter Allgemeine Zeitung, Chicago Tribune, etc). Doma je nase zelo izrazito opozorila leta 2006 s prvo zmago na nekdanjem Emzinovem natečaju za fotografijo leta v kategoriji fotoreportaže, kar je nato ponovila še v naslednjih dveh letih. Leta 2010 je dosegla enega vrhuncev svojega dotedanjega dela, ko je izšla njena monografija Afganistan: neobičajna življenja, ki jo je spremljala razstava v Moderni galeriji. Monografija je leta 2012 izšla tudi v angleškem jeziku.
Po svetu jo je gnal ideal fotožurnalizma iz šestdesetih, sedemdesetih prejšnjega stoletja. Nekaj časa je živela v Parizu, nato v Iranu, ves čas pa aktivno obiskovala predvsem Afganistan, pa tudi druge dežele, ki jih je doživljala skozi fotoreportersko oko (Nepal, Pakistan, Indija, Kambodža, etc). Zadnji dve leti ima status priseljenke – kot povratnica v Slovenijo.
“Vedno sem prihajala in odhajala, zato imam naravno oko opazovalca od zunaj.”
Razstavljala je tudi v Washingtonu, New Yorku, Bruslju, Luxembourgu in drugod po svetu, leta 2008 je bila nominirana za sodelovanje na prestižni fotografski razstavi World Press Photo – Joop Swart Materclass. Je članica mednarodnega fotografskega društva SPUTNIK, ki je za projekt »Na meji« dobil podporo Evropske kulturne fundacije. Leta 2011 pa ji je znamenita agencija Magnum v New Yorku podelila štipendijo. Pred kratkim je izdala novo fotografsko monografijo z angleškim naslovom Guardians of the Spoon (Varuhi žlice), v kateri s soavtoricama raziskuje italijanska fašistična koncentracijska taborišča.
Manca Juvan, poročena Hessabi z iranskim kuharskim chefom je tudi mama triletnega dečka.
