“Pri vsakem doktoratu doktorira tudi mentor”

Društvo Mlada akademija (prej Društvo mladih raziskovalcev) je letos že osmič podelilo priznanje Mentor leta. Ta naziv je letos med kar 155 nominacijami, prejel prof. dr. Mario Poljak, specialist klinične mikrobiologije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske Medicinske fakultete.

“Ogromno znanja se prenaša iz generacije v generacijo tudi prek neposrednega osebnega stika, temu se reče mentoriranje”

Je dejal član Mlade akademije, Jernej Zupanc, ki je spregovoril o dejavnostih in ključnih ciljih društva ter podrobneje orisal potek in namen izbora najboljšega mentorja oz. mentorice.

Mojca Delač in Jernej Zupanc

foto: Mlada akademija

“Združujemo doktorske študente in mlade v visokem šolstvu in znanosti, prirejamo izobraževanja, v širši javnosti nastopamo in zastopamo interese oz. sodelujemo kot sogovorniki pri temah, ki so pomembne za mlade”.

Nagrada Mentor leta pripada mentorju doktorskih študentov, ki je s svojim delom najbolj pripomogel, da so se določeni mladi doktorji znanosti razvili v polne raziskovalce, je pojasnil Jernej Zupanc, in dodal, da so v letošnjem letu na Mladi akademiji prejeli kar 155 vlog za to priznanje, kar je trikrat več kot leto poprej. Poudaril je tudi, da je bilo zelo kakovostnih vlog veliko več, kot je bilo finalistov in podeljenih nagrad.

 

“Potrebno je učenje skozi celo življenje”

Prof. dr. Mario Poljak

foto: Tamino Petelinšek (STA)

Prof. dr. Mario Poljak je v odzivu na prejeto priznanje dejal, da je precej presenečen, saj je “mentorsko delo zelo težko in dolgotrajno delo in se  zanj ne pričakuje nobene nagrade“.

Ob misli na lastne izkušnje z mentorji in mentoricami (med drugim je že v času študija na Medicinski fakulteti v Zagrebu dvakrat prejel rektorjevo nagrado za najboljšega študenta) je dejal:

“odločitev za znanost ali ne, je rezultat nekega trenutka ali osebe, ki te spodbudi, da začneš raziskovati”

Njemu se je to zgodilo v tretjem letniku srednje kemijske šole v Osijeku, ko je, kot pravi, imel zelo dobro učiteljico fizikalne kemije, osvojil prvo mesto na tekmovanju v kemiji  in ta uspeh ponovil tudi v 4. letniku:  “ona je bila moja edina mentorica, v bistvu sem bil drugače samorastnik.” Tudi zaradi teh lastnih izkušenj se je odločil, da bo, ko bo lahko, pomagal študentom. Do zdaj je bil mentor ali somentor 24 kandidatkam in kandidatom za doktorat.

“Mentorski proces se razlikuje od posameznika do posameznika. Na začetku bi bil po starosti nekaterim lahko otrok,  večina je bila sovrstnikov, zdaj pa sem mentor nekaterim, ki bi lahko bili moji otroci. Nekateri te potrebujejo res kot mentorja, ki jih napoti in jim odpre novo področje, nekateri potrebujejo samo manjšo pomoč, ker že vedo, kaj bodo naredili, spet tretji pa dejansko potrebujejo starše.”

Ta povezava med doktorskim študentom in mentorjem, poudarja Mentor leta 2016,  je zaradi narave dela

“…zelo intenzivna, zelo zahtevna, zelo dolgotrajna, zelo veliko je kriznih trenutkov, odločitev, odložitev, … tako da v bistvu gre za tesno povezavo med ljudmi, s skupnim ciljem, da se izdela doktorska naloga”.

Prof. dr. Mario Poljak poudarja še:

“Tisti, ki doktorirajo, se morajo zavedati, da je to šele začetek. Potrebno je učenje skozi celo življenje.”

Prof. dr. Poljak je tudi član izvršilnega odbora Evropskega združenja za klinično mikrobiologijo in infekcijske bolezni (ESCMID). Ob vprašanju, kaj lahko reče ob vpogledu v izkušnje in prakse v tujini, je odgovoril:

“Lahko rečemo, da nismo tako slabi, glede na denar, ki se v naši državi vlaga v znanost. Mogoče ne dosegamo tistih najvišjih ravni, ki jih lahko samo tisti, ki imajo res veliko denarja iz različnih skladov, ampak v povprečju nam glede na dana sredstva in dano okolje zelo dobro gre”.

V zaključku je povedal tudi, da je zanimanja za študij mikrobiologije in imunologije veliko, saj gre za perspektivno odločitev. Doktorska naloga je v sklopu tega zelo pomembna, zato ob stiku s študenti zelo hitro pove “najpomembnejšo lekcijo, da morajo zelo hitro najti dobrega mentorja, ker je od tega, kdo je mentor, odvisno tudi njihovo življenje in kvaliteta življenja”.