Izdelovanje čevljev je družinska tradicija. Ko ji je dedek pokazal, kako se izdela čevelj, poti nazaj ni več bilo. Alja Viryent, oblikovalka čevljev in podjetnica, ve, kaj hoče. Svoj delovni prostor je pred kratkim našla v delavnici v opuščenem Peku v Tržiču, zaposlila nekaj delavcev in trgu že ponudila prve pare čevljev. Udobnost, sodobnost in nekaj več, to je tisto, na kar stavi. Več v nočnem pogovoru Alje Viryent z Darjo Groznik.
Aljo Viryent je v svet oblikovanja in izdelovanja čevljev potegnila družinska tradicija, saj sta se z izdelavo obuval ukvarjala že njen dedek in pradedek. Čevljarska delavnica, iz katere izvira, je bila ustanovljena leta 1919. V njej se je z igro, nato pa z učenjem od dedka usodno zagledala v čevlje. »Že od nekdaj sem želela delati izdelke, ki bi bili ljudem bolj prijazni,« pravi. Svojo izobraževalno pot je končala na Akademiji za likovno umetnost, smer industrijsko oblikovanje. Njen priimek je francoskega izvora, v Slovenijo ga je prinesel prapraded, Napoleonov vojak.
Ime Alja Viryent je v zadnjem letu povezano z opuščenim čevljarskim podjetjem Peko. »Prepričana sem, da je mogoče skrivnost ročne izdelave čevljev prenesti tudi v serijsko proizvodnjo. Vedela sem, da s svojimi rokami ne bom mogla zaslužiti toliko, da bi mi to uspelo, zato sem videla priložnost v opuščenem Peku. Nočem govoriti o tovarni, saj se ta pojem povezuje z veliko proizvodnjo in zaposlitvijo na stotine delavcev. Moja vizija je manjša proizvodnja z za zdaj nekaj Pekovimi delavci, manufaktura, zato sem najela 100 kvadratnih metrov in začenjam postopoma. Prepričana sem, da v Tržiču obstaja čevljarsko znanje, za katerega bi bilo škoda, da propade,« pravi.
Alja Virjent ima lastno blagovno znamko, svoja čevljarska kopita, ima poslovni načrt, za katerega išče investitorja, najraje domačega, ki bo prepoznal potencial in bo pripravljen sodelovati. Poziv Kooperative za Peko, ki na spletu nagovarja ljudi k doniranju, kar naj bi oživilo Peko, pa ni del njene zgodbe.
»Moj cilj je ustvarjali najkvalitetnejše čevlje, tudi ortopedske in čevlje, namenjene ljudem s težavnimi stopali, ki pa bodo estetsko dovršeni in sodobni,« pravi Alja Viryent.
Decembra je na spletu ponudila dva para, moški klasični črn čevelj in ženski črn salonar, oba pa s fluorescentnim dodatkom nosita njen avtorski oblikovalski pečat. Cena para je 250 evrov. Do zdaj je bilo prodanih nekaj več kot 140 parov in v najeti delavnici jih zdaj že izdelujejo. »Gre za osnovna čevlja, ki sodita v prav vsako garderobo. Flourescentni dodatek, ki pritegne pozornost, pa je tudi znak, da kupci podpirajo slovensko proizvodnjo oziroma mojo podjetniško pot.«
Imelda Marcos, žena filipinskega diktatorja, je v svoji omari hranila 3000 parov čevljev. Alja jih ima gotovo 300, ki jih je oblikovala zase in naredila sama. V čem je skrivnost dobrega čevlja, kakšen je pomen visoke pete in kakšen je odnos Slovencev do nakupa in nošnje čevljev je povedala v Nočnem obisku na Prvem.
