Gymnasium.eu

Razvoj medicine in zdravstveni sistem v Evropski uniji

Flu vaccine drips out of a syringe as a nurse prepares for a patient at a clinic in central London
foto: Reuters

V osmi tekmovalni oddaji bomo s tekmovalnima ekipama iz Gimnazije Moste in Šolskega centra Rogaška Slatina pozornost namenili temi, ki je še kako pomembna za našo dobrobit. Govorili bomo o napredku zdravstva. To z mnogimi raziskavami v zadnjih letih močno napreduje, kar je še posebej pomembno ob tem, da se prebivalstvo v Evropski uniji stara. Po trenutnih napovedih naj bi se odstotek aktivnega prebivalstva bistveno zmanjšal z 61 odstotkov na 51 odstotkov skupnega prebivalstva, delež starejših (65+) in zelo starih (80+) pa naj bi od leta 2010 do leta 2060 v EU narastel s 17,4 na 30,0 odstotka oziroma s 4,7 na 12,1 odstotka.

Posledice teh sprememb občutimo že danes, še posebej pereče pa so postale v času večjega pritiska na javne proračune, stalnega zmanjševanja zdravstvenih delavcev, večje pojavnosti kroničnih bolezni ter vedno večjega povpraševanja in pričakovanj državljanov po kakovostnejših storitvah in socialnem varstvu. Povprečni javni izdatki za zdravstvo so leta 1990 v 27 državah članicah EU povprečno znašali 5,9 odstotka BDP, leta 2010 so se povečali na 7,2 odstotka BDP, po napovedih pa naj bi zaradi staranja prebivalstva ter drugih družbeno-gospodarskih in kulturnih dejavnikov do leta 2060 narasli na 8,5 odstotka BDP . Poleg tega naj bi se pričakovani izdatki za dolgoročno zdravstveno varstvo v obdobju napovedi skoraj podvojili.

E-zdravstvo

Z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami, ki se uporabljajo v zdravstvenih sistemih in sistemih zdravstvenega varstva, lahko povečamo njihovo učinkovitost, izboljšamo kakovost življenja ter spodbujamo inovacije na zdravstvenih trgih.
Prvi akcijski načrt za e-zdravje je bil sprejet leta 2004. Od takrat Evropska komisija pripravlja ciljno usmerjene pobude, s katerimi želi doseči širše sprejetje e-zdravja po vsej EU . Države članice so se nanje dinamično odzvale in dokazale, da so agendi za politiko e-zdravja močno zavezane, zlasti z udeležbo v glavnih obsežnih pilotnih projektih, npr. epSOS . S sprejetjem Direktive o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu leta 2011 in njenega člena 14 o vzpostavitvi mreže e-zdravja je bil dosežen nadaljnji napredek v smeri formalnega sodelovanja na področju e-zdravja, ki naj bi z interoperabilnostjo in izvajanjem sistemov e-zdravja čim bolj povečal družbene in gospodarske koristi.
V novem akcijskem načrtu za e-zdravje je določeno področje politike in opisana vizija za e-zdravje v Evropi v skladu s cilji strategije Evropa 2020 in Evropsko digitalno agendo . Predstavljeni in konsolidirani so tudi ukrepi, ki ustvarjajo priložnosti za e-zdravje, opisana je vloga EU, države članice in deležniki pa so v njem pozvani k sodelovanju.

V sredo ob 20h bomo s tekmovalnima ekipama iz Gimnazije Moste in Šolskega centra Rogaška Slatina govorili tudi o vznemerljivih znanstvenih odkritjih zadnjega čas, pri katerih so sodelovali tudi mnogi slovenski znanstveniki, najbolj opazna so odkritja Inštituta Jožefa Stefana in Kemijskega inštituta. Izvedeli boste tudi, kako se v zdravstvu uporablja 3d tiskalnike. Po telefonu bo z nami o zdravstvu v Evropski uniji govoril tudi evropski poslanec Lojze Peterle.

Z nami bodo poleg dijakov v studiu tudi dijaki Zavoda sv. Frančiška Saleškega Gimnazije Želimlje, Šolskega centra Celje – Gimnazije Lava, dijaki Gimnazije Novo mesto in dijaki I.gimnazije v Celju, ki bodo oddajo soustvarjali s komentarji na mobilni aplikaciji Gymnasium.eu.