Marko Krašovec – jamski potapljač

Marko Krašovec-legendarni jamski potapljač, Francija, sredi 80-let prejšnjega stoletja.
foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

»Česar ne moreš danes, pusti za jutri ali  kdaj drugič!«

To je ena izmed misli našega zagotovo najbolj zagnanega jamskega potapljača Marka Krašovca, ki že 50 let neutrudno raziskuje neznane podzemeljske vodne skrivnosti. Tam,  kjer se klasično jamarsko raziskovanje ustavi – pred vodnimi sifoni in potopljenimi jamskimi rovi – pridejo na vrsto jamski potapljači. Včasih sicer slišimo, da tako jamarji, kot potapljači, raziskujejo nepotreben svet, vendar je to daleč od resnice. Delo prvih in drugih nam odstira svet, v katerega še ni stopila človeška noga, in v katerem so tudi glavni viri pitne vode za dobršen del prebivalcev naše države. Zato je nujno, da ta svet poznamo, da ga cenimo in obvarujemo zase in za svoje zanamce. Marka Krašovca bomo gostili v oddaji Razkošje v glavi, katere avtor je Milan Trobič.

Vedno ima polno načrtov, 2016.

Vedno ima polno načrtov, 2016.

foto: Milan Trobič.

 

V jamah

Krašovca sem prvič srečal sredi 60-let prejšnjega stoletja, ko se je spuščal v brezno za nekdanjo italijansko obmejno vojašnico v Planini. Tam je potekala tako imenovana Rapalska meja, od katere je do danes ostalo nešteto vojaških ostankov – od bunkerjev,  do rovov in utrdb. Marka Krašovca so ti ostanki  zelo zanimali, s svojimi kolegi jih je preiskal po dolgem in počez. Ko jim je nekdo namignil, da je v nekem breznu brzostrelka, so takoj pripravili 30 metrov lestvic in se spustili v globine. Orožja sicer na dnu na srečo ni bilo, vendar so  tako začeli hoditi v jame.

Marko Krašovec, "rosna leta", 1970.

Marko Krašovec, "rosna leta", 1970.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

V vodi

Trening v morju, 1978.

Trening v morju, 1978.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

“Če se ti zdi, da danes ne bi šel v vodo, pač ne pojdi!”

Marko Krašovec in Danilo Brajnik, Piran, 1980.

Marko Krašovec in Danilo Bernik, Piran, 1980.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Globoka črnina

Potapljanje v jamah je podobno plavanju v črni barvi. Marko je dodal, da je barva lahko tudi rjava, voda pa je pogosto polna listja in mulja.

Pred potopom, 1979.

Pred potopom, 1979.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Iskanja

Marko Krašovec je raziskoval  in odkrival nove jamske prostore v Planinski  in Postojnski jami oziroma sistemu, ki ju povezuje.

 ” V Pivki jami sem vedno uporabil besedo-ČE SLUČAJNO PRIDEM SKOZI SIFON…po mnenju hidrologov naj bi bil sifon zalit v celoti vse do Planinske jame.”

Izvir Žerovnica, 1985.

Izvir Žerovnica, 1985.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Marko Krašovec je leta 1976, v Glasu podzemlja– v članku- raziskovanje odtočnega sifona v Pivki jami,  med drugim zapisal:

JZS in Zavod Postojnska jam sta nam materialno pomagala, nam dala nekaj najnujnejše opreme, organizirali smo jamarsko potapljaški tečaj, iz katerega se je razvila sekcija osmih članov, ki pa je kmalu prenehala z delom. Ponovno je oživela leta 1969. Več let smo nabirali izkušnje ter opremo. Odtočnih sifonov smo se bali, saj smo menili, da nas lahko vodni tok odnese, in se ne bi mogli vrniti. To je bil glavni vzrok, da se tega sifona nismo že prej lotili. Strah sva jaz in Rene premagala in se 30. avgusta 1973 potopila v sifon. Dosegla sva globino 19 metrov in dolžino 60 metrov. Tu se sifonski rov zoži, v ožini pa je bil zagozden velik hlod. Videla sva, da se rov nadaljuje. Opremo so nama nosili uslužbenci Zavoda Postojnska jama..”

Čisti izviri

Posebno poglavje je potapljanje v jamah v visokogorju. Tam so vode izjemno čiste, bistre pa tudi zelo hladne, tako, da potapljače pošteno zebe ko raziskujejo zalite jamske rove. Poleg tega je tudi dostop do vhodov v jame zelo zahteven, saj je treba, kot recimo pri slapu Savica najprej preplezati strmo steno, kjer na plezalce neprestano pada kamenje.

Priprave na potop v Savici, 1980.

Priprave na potop v Savici, 1980.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

 

Prvo sifonsko jezero Mala Savica, 1986.

Prvo sifonsko jezero Mala Savica, 1986.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

 

Sifonsko jezero Mala Savica, 1986.

Sifonsko jezero Mala Savica, 1986.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

 

V jami za sifonom izvira slap Savica, 1987.

V jami za sifonom izvira slap Savica, 1987.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Sem ter tja

Pot ga je skupaj s kolegi potapljači zanesla tudi na druga dinarska kraška področja na jugu nekdanje skupne države. Potapljal se je na Hrvaškem, v Hercegovini, Črni gori, pa tudi na Češkem, v Turčiji in Franciji.

Za sifonom v izviru Ombla, Dubrovnik, 1988.

Za sifonom v izviru Ombla, Dubrovnik, 1988.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Voda kot življenje

Raziskoval je tudi možnosti oskrbe z vodo na širšem kraškem  območju v Sloveniji. Tako je iskal vodne vire za preskrbo v: Krupi, Drča jami, Kozji luknji pri Knežaku.

Marko Krašovec pred potapljanjem v Krški jami, 1980.

Marko Krašovec pred potapljanjem v Krški jami, 1980.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

 

 

Izvir Krke, 1978.

Izvir Krke, 1978.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

 

Priprav na potop, Pekel v Savinjski dolini, 1980.

Priprav na potop, Pekel v Savinjski dolini, 1980.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

V nedrjih “piramide”

Marka Krašovca so med drugim povabili k raziskovanju tako imenovanih bosanskih piramid.

Potapljanje poklic?

Je jamsko potapljanje lahko poklic? Krašovec pravi, da iz tega naslova ne moreš pričakovati bogastva. Sam si je z denarjem lahko kupoval opremo, se potapljal vsaj 60 krat na leto, zamenjal odpisan avto za mlajšega, rabljenega. Ustanovil pa je tudi podjetje, ki ga sedaj uspešno vodita sinova, kjer se ukvarjajo tudi z vodami, sodelujejo pri posegih v elektrarnah, pri sanaciji odtokov itd.  Imajo lastna vozila s kamerami, in roboti, ki so jih razvili sami.

Čiščenje mulja v jezeru JEK Krško, 1987.

Čiščenje mulja v jezeru JEK Krško, 1987.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

 

Jezero JEK Krško, 1987.

Jezero JEK Krško, 1987.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Smrt

“Pred potopom sem zmeraj rekel: če me ne bo nazaj, naj nihče ne misli, da sem delal samomor!”

Smrtne nesreče jamarjev potapljačev, predvsem v Divjem jezeru pri Idriji, so pred leti močno pretresle javnost, pa tudi jamarje potapljače same. Kako na to gleda Marko Krašovec? Po njegovem gre za splet več dejavnikov, nekateri so se ponesrečili, ker so menili, da vedo vse o potapljanju v jamah, drugi- ker so vedeli premalo in so nevarnosti preprosto podcenjevali. Spet tretji pa so preprosto potrebovali izzive, nujno “dozo adrenalina”.

Jamska kozica, Turčija, 1985.

Jamska kozica, Turčija, 1985.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Projekti

Posnel je veliko fotografij, skupaj s kolegom Cirilom Mlinarjem pa  sta izdelala film o jamskih potapljačih, in človeški ribici, za katerega sta prejela zlato priznanje v Lienzu. Marko je tudi prispeval k realizaciji filma Vodnar,  sodeloval je  pri filmu Labirint, veliko njegovih posnetkov pa najdemo še v drugih filmih. Tako ima veliko posnetkov iz Križne jame, Planinskega polja, Rakovega Škocjana, Planinske jame. Veliko pa je tudi posnetkov vodnih in podvodnih rastlin in živali tako v jezerih, jamah, rekah, in morju.

O ti ljuba revma..

Kaj pa spopadanje s stalno spremljevalko jamarjev in jamskih potapljačev – revmo? Marko pravi, da je revma nekaj “vsakdanjega”, če te nekaj ne boli ko vstaneš iz postelje, potem nekaj ni v redu, doda v šali. Poleg tega pa ga tako kot večino kolegov, “trga v sklepih, ko se vreme spremeni.”

Potapljač ostane vedno potapljač..

Mu je žal, da je postal jamski potapljač? Nikakor ne, če bi še enkrat začel svojo pot, bi bil zagotovo spet jamski potapljač, edino kakšne malenkosti bi spremenil, drugače pa bi ostal zapisan jamam in potapljanju.

Marko Krašovec s sinovoma v jami Žerovnica, 1987.

Marko Krašovec s sinom Matejem v jami Žerovnica, 1987.

foto: Osebni arhiv Marko Krašovec.

Kaj bi še rad posnel?

Notranje dele Tkalce jame za sifonom, jamske živali, vstop potapljača v Križno jamo, Drčo jamo, vodovode ki se napajajo iz kraških izvirov, bunkerje-ostalino rapalske meje, Postojnsko jamo, spust v 64 metrov globoko brezno s klasično tehniko-lestvic, potapljanje z invalidi, posnetke stare opreme in tako dalje, dela mu ne bo zmanjkalo.

Krašovec je zapisal:

Moji plani nadaljnjega delovanja.

-preko filma prikazati moje doživljanje pri raziskavah

-raziskovanje novih jam

-razvoj tehnologije in načinov sanacije cevovodov v smislu preprečevanja onesnaženja kraških voda in podtalnice

-ponovno obiskati Turčijo

Prehrana in pijača jamarjev- po Marku Krašovcu

-pasja radost( kuhana, pečena, surova) zdaj jo nadomešča mesni narezek, imenovan tudi-doručak

-hlebec kruha

-čebula in sol

-voda in pivo

-preden greš na potop, se dobro najej ( odsvetuje kulen) nikoli ne veš, kdja ti prav pride.

Dodatek

Jamarska društva in klubi, ki delujejo pod okriljem Jamarske zveze Slovenije, pa tudi tista, ki imajo svoje zveze, si seveda prizadevajo za odkrivanje novih jam in pri tem igra eno glavnih vlog tudi potapljanje v jamah. V nekaterih društvih in klubih imajo zato usposobljene potapljače. In če na primer v spletnem iskalniku Google odtipkamo: jamsko potapljanje dobimo 5.330 zadetkov. Z jamskim potapljanjem se ukvarja tudi kar nekaj drugih ne povsem jamarski društev, skupin, zavodov in podobno, ki ponujajo tudi nakup opreme, potapljaške tečaje in drugo.   Med jamarskimi društvi pa velja  omeniti članice in člane Jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače, ki skupaj s  kolegi   ( Jamarsko društvo Sežana , Jamarsko društvo Domžale, JKŽ- Jamarski klub železničar, in drugi) sodelujejo tudi pri raziskovanju v odtočnih sifonov reke  Reke v Škocjanskih jama in pritočnih in odtočnih sifonov  v Kačni jami pri Divači. V nadaljevanju zato dodajam nekaj posnetkov jamskega potapljanja, ki jih je posnel Kristjan Rešaver član Jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače.

Transport potapljaške opreme, Škocjanske jame, 2011.

Transport potapljaške opreme, Škocjanske jame, 2012.

foto: Kristjan Rešaver

Na sliki vidimo ekipo jamarjev, ki je nujna za prenos težke potapljaške opreme, do sifonskega jezera v Škocjanskih jamah. Na sliki so: Maruša Markočič- JD (Jamarsko društvo) Divača, Rosana Cerkvenik, Jaka Jakofčič JD Sežana, Borut Lozej JD Divača, Simon Burja in Barbara Vrhovnik Burja JD Domžale.

Jaka Jakofčič JD Sežana, 2011.

Jaka Jakofčič JD Sežana, 2012.

foto: Kristjan Rešaver

 

Barbara Vrhovnik Burja in potapljač Simon Burja oba JD Domžale, 2011.

Barbara Vrhovnik Burja in potapljač Simon Burja oba JD Domžale, 2012.

foto: Kristjan Rešaver

 

Potapljača Sebastjan Žagar JD Divača, in Simon Burja JD Domžale, 2011.

Potapljača Sebastjan Žagar JD Divača, in Simon Burja JD Domžale, 2012.

foto: Kristjan Rešaver

 

Borit Lozej, Sebastjan Žagar, Maruša Markočič vsi JD Divača, Gordana Beltran , Borut Peric Park Škocjanske jame, Jaka Jakofčič JD Sežana, 2011.

Borut Lozej, Sebastjan Žagar, Maruša Markočič vsi JD Divača, Gordana Beltran , Borut Peric Park Škocjanske jame, Jaka Jakofčič JD Sežana, 2012.

foto: Kristjan Rešaver

 

Barbara Vrhovnik Burja in potapljač Simon Burja JD Domžale, ter Sebastjan Žagar JD Divača, 2011.

Barbara Vrhovnik Burja in potapljač Simon Burja JD Domžale, ter Sebastjan Žagar JD Divača, 2012.

foto: Kristjan Rešaver

 

Potapljača Simon Burja JD Domžale in Sebastjan Žagar JD Divača, 2011.

Potapljača Simon Burja JD Domžale in Sebastjan Žagar JD Divača, 2012.

foto: Kristjan Rešaver

Vse zgornje fotografije je posnel Kristjan Rešaver  član JD ( Jamarskega društva) Divača  v končnih delih Škocjanskih jam, kjer so potapljači premagali sifon, rovi pa se nadaljujejo proti Kačni jami pri Divači.

Kačna jama-pritočni sifon, potapljač Aljođša Krivec, Miha Bernetič, Borut Lozej in Sebastjan Žagar JD Divača ter Primož Gnezda JKŽ, 2011.

Kačna jama-pritočni sifon, potapljač Aljoša Krivec, Miha Bernetič, Borut Lozej in Sebastjan Žagar JD Divača ter Primož Gnezda JKŽ, 2011.

foto: Kristjan Rešaver

 

Sebastjan Žagar in Miha Bernetič JD Divača, 2011.

Sebastjan Žagar in Miha Bernetič JD Divača, 2011.

foto: Kristjan Rešaver

 

Sebastjan Žagar in Miha Bernetič JD Divača, 2011.

Sebastjan Žagar in Miha Bernetič JD Divača, 2011.

foto: Kristjan Rešaver

 

Sebastjan Žagar in Aljoša Krivec JD Divača, 2011.

Sebastjan Žagar in Aljoša Krivec JD Divača, 2011.

foto: Kristjan Rešaver