Marko Krašovec – jamski potapljač

»Česar ne moreš danes, pusti za jutri ali  kdaj drugič!«

To je ena izmed misli našega zagotovo najbolj zagnanega jamskega potapljača Marka Krašovca, ki že 50 let neutrudno raziskuje neznane podzemeljske vodne skrivnosti. Tam,  kjer se klasično jamarsko raziskovanje ustavi – pred vodnimi sifoni in potopljenimi jamskimi rovi – pridejo na vrsto jamski potapljači. Včasih sicer slišimo, da tako jamarji, kot potapljači, raziskujejo nepotreben svet, vendar je to daleč od resnice. Delo prvih in drugih nam odstira svet, v katerega še ni stopila človeška noga, in v katerem so tudi glavni viri pitne vode za dobršen del prebivalcev naše države. Zato je nujno, da ta svet poznamo, da ga cenimo in obvarujemo zase in za svoje zanamce. Marka Krašovca bomo gostili v oddaji Razkošje v glavi, katere avtor je Milan Trobič.

 

V jamah

Krašovca sem prvič srečal sredi 60-let prejšnjega stoletja, ko se je spuščal v brezno za nekdanjo italijansko obmejno vojašnico v Planini. Tam je potekala tako imenovana Rapalska meja, od katere je do danes ostalo nešteto vojaških ostankov – od bunkerjev,  do rovov in utrdb. Marka Krašovca so ti ostanki  zelo zanimali, s svojimi kolegi jih je preiskal po dolgem in počez. Ko jim je nekdo namignil, da je v nekem breznu brzostrelka, so takoj pripravili 30 metrov lestvic in se spustili v globine. Orožja sicer na dnu na srečo ni bilo, vendar so  tako začeli hoditi v jame.

V vodi

“Če se ti zdi, da danes ne bi šel v vodo, pač ne pojdi!”

Globoka črnina

Potapljanje v jamah je podobno plavanju v črni barvi. Marko je dodal, da je barva lahko tudi rjava, voda pa je pogosto polna listja in mulja.

Iskanja

Marko Krašovec je raziskoval  in odkrival nove jamske prostore v Planinski  in Postojnski jami oziroma sistemu, ki ju povezuje.

 ” V Pivki jami sem vedno uporabil besedo-ČE SLUČAJNO PRIDEM SKOZI SIFON…po mnenju hidrologov naj bi bil sifon zalit v celoti vse do Planinske jame.”

Marko Krašovec je leta 1976, v Glasu podzemlja– v članku- raziskovanje odtočnega sifona v Pivki jami,  med drugim zapisal:

” JZS in Zavod Postojnska jam sta nam materialno pomagala, nam dala nekaj najnujnejše opreme, organizirali smo jamarsko potapljaški tečaj, iz katerega se je razvila sekcija osmih članov, ki pa je kmalu prenehala z delom. Ponovno je oživela leta 1969. Več let smo nabirali izkušnje ter opremo. Odtočnih sifonov smo se bali, saj smo menili, da nas lahko vodni tok odnese, in se ne bi mogli vrniti. To je bil glavni vzrok, da se tega sifona nismo že prej lotili. Strah sva jaz in Rene premagala in se 30. avgusta 1973 potopila v sifon. Dosegla sva globino 19 metrov in dolžino 60 metrov. Tu se sifonski rov zoži, v ožini pa je bil zagozden velik hlod. Videla sva, da se rov nadaljuje. Opremo so nama nosili uslužbenci Zavoda Postojnska jama..”

Čisti izviri

Posebno poglavje je potapljanje v jamah v visokogorju. Tam so vode izjemno čiste, bistre pa tudi zelo hladne, tako, da potapljače pošteno zebe ko raziskujejo zalite jamske rove. Poleg tega je tudi dostop do vhodov v jame zelo zahteven, saj je treba, kot recimo pri slapu Savica najprej preplezati strmo steno, kjer na plezalce neprestano pada kamenje.

 

 

 

Sem ter tja

Pot ga je skupaj s kolegi potapljači zanesla tudi na druga dinarska kraška področja na jugu nekdanje skupne države. Potapljal se je na Hrvaškem, v Hercegovini, Črni gori, pa tudi na Češkem, v Turčiji in Franciji.

Voda kot življenje

Raziskoval je tudi možnosti oskrbe z vodo na širšem kraškem  območju v Sloveniji. Tako je iskal vodne vire za preskrbo v: Krupi, Drča jami, Kozji luknji pri Knežaku.

 

 

 

V nedrjih “piramide”

Marka Krašovca so med drugim povabili k raziskovanju tako imenovanih bosanskih piramid.

Potapljanje poklic?

Je jamsko potapljanje lahko poklic? Krašovec pravi, da iz tega naslova ne moreš pričakovati bogastva. Sam si je z denarjem lahko kupoval opremo, se potapljal vsaj 60 krat na leto, zamenjal odpisan avto za mlajšega, rabljenega. Ustanovil pa je tudi podjetje, ki ga sedaj uspešno vodita sinova, kjer se ukvarjajo tudi z vodami, sodelujejo pri posegih v elektrarnah, pri sanaciji odtokov itd.  Imajo lastna vozila s kamerami, in roboti, ki so jih razvili sami.

 

Smrt

“Pred potopom sem zmeraj rekel: če me ne bo nazaj, naj nihče ne misli, da sem delal samomor!”

Smrtne nesreče jamarjev potapljačev, predvsem v Divjem jezeru pri Idriji, so pred leti močno pretresle javnost, pa tudi jamarje potapljače same. Kako na to gleda Marko Krašovec? Po njegovem gre za splet več dejavnikov, nekateri so se ponesrečili, ker so menili, da vedo vse o potapljanju v jamah, drugi- ker so vedeli premalo in so nevarnosti preprosto podcenjevali. Spet tretji pa so preprosto potrebovali izzive, nujno “dozo adrenalina”.

Projekti

Posnel je veliko fotografij, skupaj s kolegom Cirilom Mlinarjem pa  sta izdelala film o jamskih potapljačih, in človeški ribici, za katerega sta prejela zlato priznanje v Lienzu. Marko je tudi prispeval k realizaciji filma Vodnar,  sodeloval je  pri filmu Labirint, veliko njegovih posnetkov pa najdemo še v drugih filmih. Tako ima veliko posnetkov iz Križne jame, Planinskega polja, Rakovega Škocjana, Planinske jame. Veliko pa je tudi posnetkov vodnih in podvodnih rastlin in živali tako v jezerih, jamah, rekah, in morju.

O ti ljuba revma..

Kaj pa spopadanje s stalno spremljevalko jamarjev in jamskih potapljačev – revmo? Marko pravi, da je revma nekaj “vsakdanjega”, če te nekaj ne boli ko vstaneš iz postelje, potem nekaj ni v redu, doda v šali. Poleg tega pa ga tako kot večino kolegov, “trga v sklepih, ko se vreme spremeni.”

Potapljač ostane vedno potapljač..

Mu je žal, da je postal jamski potapljač? Nikakor ne, če bi še enkrat začel svojo pot, bi bil zagotovo spet jamski potapljač, edino kakšne malenkosti bi spremenil, drugače pa bi ostal zapisan jamam in potapljanju.

Kaj bi še rad posnel?

Notranje dele Tkalce jame za sifonom, jamske živali, vstop potapljača v Križno jamo, Drčo jamo, vodovode ki se napajajo iz kraških izvirov, bunkerje-ostalino rapalske meje, Postojnsko jamo, spust v 64 metrov globoko brezno s klasično tehniko-lestvic, potapljanje z invalidi, posnetke stare opreme in tako dalje, dela mu ne bo zmanjkalo.

Krašovec je zapisal:

Moji plani nadaljnjega delovanja.

-preko filma prikazati moje doživljanje pri raziskavah

-raziskovanje novih jam

-razvoj tehnologije in načinov sanacije cevovodov v smislu preprečevanja onesnaženja kraških voda in podtalnice

-ponovno obiskati Turčijo

Prehrana in pijača jamarjev- po Marku Krašovcu

-pasja radost( kuhana, pečena, surova) zdaj jo nadomešča mesni narezek, imenovan tudi-doručak

-hlebec kruha

-čebula in sol

-voda in pivo

-preden greš na potop, se dobro najej ( odsvetuje kulen) nikoli ne veš, kdja ti prav pride.

Dodatek

Jamarska društva in klubi, ki delujejo pod okriljem Jamarske zveze Slovenije, pa tudi tista, ki imajo svoje zveze, si seveda prizadevajo za odkrivanje novih jam in pri tem igra eno glavnih vlog tudi potapljanje v jamah. V nekaterih društvih in klubih imajo zato usposobljene potapljače. In če na primer v spletnem iskalniku Google odtipkamo: jamsko potapljanje dobimo 5.330 zadetkov. Z jamskim potapljanjem se ukvarja tudi kar nekaj drugih ne povsem jamarski društev, skupin, zavodov in podobno, ki ponujajo tudi nakup opreme, potapljaške tečaje in drugo.   Med jamarskimi društvi pa velja  omeniti članice in člane Jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače, ki skupaj s  kolegi   ( Jamarsko društvo Sežana , Jamarsko društvo Domžale, JKŽ- Jamarski klub železničar, in drugi) sodelujejo tudi pri raziskovanju v odtočnih sifonov reke  Reke v Škocjanskih jama in pritočnih in odtočnih sifonov  v Kačni jami pri Divači. V nadaljevanju zato dodajam nekaj posnetkov jamskega potapljanja, ki jih je posnel Kristjan Rešaver član Jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače.

Na sliki vidimo ekipo jamarjev, ki je nujna za prenos težke potapljaške opreme, do sifonskega jezera v Škocjanskih jamah. Na sliki so: Maruša Markočič- JD (Jamarsko društvo) Divača, Rosana Cerkvenik, Jaka Jakofčič JD Sežana, Borut Lozej JD Divača, Simon Burja in Barbara Vrhovnik Burja JD Domžale.

 

 

 

 

 

Vse zgornje fotografije je posnel Kristjan Rešaver  član JD ( Jamarskega društva) Divača  v končnih delih Škocjanskih jam, kjer so potapljači premagali sifon, rovi pa se nadaljujejo proti Kačni jami pri Divači.