Sobotno branje

Robert N. Proctor: Zlati holokavst

Holokavst2

»Ena smrt je tragedija, milijon smrti je statistika.« Te besede pripisujejo Stalinu, a bi prav lahko izvirale tudi od prodajalcev nikotina, je zapisal Robert Proctor, profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji. V knjigi Zlati holokavst – Izvor cigaretne katastrofe in poziv k njeni odpravi razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačnih velikanov. »Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenosti in pljučnega raka,« je prof. Proctor povedal v pogovoru za naš radio.

Cigarete so najbolj smrtonosen izdelek v zgodovini človeške civilizacije. Večina smrti zaradi njih se bo šele zgodila. – Robert Proctor

Tobačne liste so včasih poimenovali tudi zlati listi. Vendar … zlati za koga? Vsebino knjige Zlati holokavst zlovešče napoveduje že njena naslovnica – Van Goghova podoba lobanje s prižgano cigareto. Statistika je neizprosna. Zaradi kajenja umre v Sloveniji vsak dan deset ljudi, trije  zbolijo za pljučnim rakom. V tobačnem dimu in cigareti je več kot 4.000 strupenih primesi. Na seznamu s kajenjem povezanih bolezni, ki povečujejo umrljivost kadilcev, je zdaj že kar 28 različnih obolenj. Zadnjih 7 so dodali lani.

Holokavst3Ne samo, da so nevarne, so nerazumno nevarne – namenoma so nevarne. Cigarete so mnogo nevarnejše, kot bi bilo treba, saj bi lahko izdelali take, ki ne bi povzročale zasvojenost in pljučnega raka. Samo vrniti bi se morali v 19. stoletje. Takrat so tobak le redko inhalirali, saj je bil dim preveč bazičen in grob. Ob vdihavanju jih je sililo h kašlju. Šele konec 19. stoletja so cigarete postale bolj sladkobnega okusa. S takratno tehnologijo so namreč lahko zadržali sladkor iz tobačnih listov in prvič v zgodovini je bilo cigaretni dim mogoče inhalirati. Vendar pa to povzroča pljučnega raka, emfizem, kronični bronhitis in številne smrti. Cigarete so povsem po nepotrebnem ustvarjene tako, da škodujejo. Lahko bi bile veliko manj škodljive, vendar pa jih industrija namenoma ohranja v smrtno nevarni različici. – Robert Proctor

Prof. Robert Proctor je s svojo raziskovalno ekipo pregledal več milijonov dokumentov, ki jih je tobačna industrija desetletja skrivala pred javnostjo. Njihovo razkritje so konec osemdesetih let omogočile tožbe proti tobačni industriji v Združenih državah Amerike. Dokumenti so med drugim razodeli, kako je tobačna industrija že desetletja vedela, da kajenje povzroča raka. Ljudi, ki so umirali zaradi kajenja, pa so prepričevali, da s tobačnimi proizvodi ni prav nič narobe. Luka Šolmajer je v spremni besedi slovenskega prevoda Proctorjeve knjige zapisal, da je knjiga orožje, ki spreminja svet.

Prof. Proctor pravi, da si veliko kadilcev želi, da ne bi kadili: »Ne poznamo nobenega drugega izdelka, kjer si kar 70, 80 odstotkov uporabnikov želi, da ga ne bi uporabljali. Zato pravimo, da kajenje ni stvar svobodne izbire, ampak gre za omejeno odločitev. To je tudi eden od razlogov, da cigareti včasih rečemo »mala bela zasužnjevalka«. V svoji knjigi Zlati holokavst zato ne pozivam k prohibiciji – k prepovedi, ampak k aboliciji – k odpravi. Nasprotje prohibicije je namreč svoboda, nasprotje abolicije pa je suženjstvo. Cigarete spodbujajo nekakšno obliko suženjstva, saj nas zasvojijo kot heroin ali kokain, v nekaterih ozirih še celo bolj. Zato pravim, da kajenje ni svobodna odločitev.«

Večina ljudi, tako prof. Proctor, začne kaditi že v najstniških letih: »Kar 80 odstotkov jih kadi že pred 18 letom – to velja tako za Združene države, kot tudi Slovenijo. To je še en pomemben razlog, da rečemo, da kajenje ni stvar svobodne izbire. Ljudje začnejo kaditi še pred odraslostjo, postanejo odvisni od cigaret in jih ne morejo opustiti.«

14. december leta 1953, Hotel Plaza, New York. Vodilni možje tobačne industrije so se sestali, da bi uskladili odziv na vse bolj očitno povezavo med cigaretami in rakom. Odločili so se za razvpito kampanjo »Ni še dokazano.« Dva tedna prej – 30. novembra je revija Time objavila članek o tem, da je katran iz cigaretnega dima pri miših povzročil raka. Da bi poimenoval umetnost zavajanja in napačnega informiranja ter tehnike, ki jih je cigaretna industrija uporabljala za prikrivanje povzročene škode, je prof. Proctor skoval izraz agnotologija. Pravi, da je to je veda o nevednosti.

Prvenstveno so se srečali zato, da bi skovali vojno proti resnici in, po mojem mnenju, ustvarili najbolj smrtonosno zaroto vseh časov. Odločili so se, da se bodo proti znanosti borili z znanostjo. Da bodo dali glas tistim, ki trdijo, da miši niso ljudje in da so podatki epidemiologov zgolj statistika. Po njihovem potrebujemo več dokazov, tema pa je kontraverzna. Tobačna industrija naj bi ravnala odgovorno in skušala priti resnici do dna, dejansko pa je storila vse, da bi resnico zanikala. Zato trdim, da gre za najbolj smrtonosno zaroto vseh časov, ki v nekaterih pogledih še traja. – Robert Proctor

Robert Proctor je letnik 1954. Je profesor zgodovine znanosti na Univerzi Stanford v Kaliforniji in sodelavec Ameriške akademije znanosti in umetnosti. Njegova knjiga Zlati holokavst je v Združenih državah Amerike izšla leta 2012, letos pa lahko v roke vzamemo že tudi slovenski prevod, ki razkriva umazane metode, laži in zvijače tobačne industrije. Prevod je izšel pri založbi UMco. Knjigo je prevedel Sandi Kodrič.