Poletje je čas, ko se marsikdo vsaj za kratek čas ali daljše počitnice odpravi na morje. Kar je večini le idealen prostor za oddih in rekreacijo, je tudi tista ključna značilnost, zaradi katere je naš planet tako poseben. Daleč največji in najbolj raznolik življenjski prostor na svetu kljub svoji izredni velikosti ni imun na vpliv človeka. Stanje svetovnih morji je pravzaprav vse bolj zaskrbljujoče. Razlogov za to pa je več. Morski biolog prof. Lovrenc Lipej z Morske biološke postaje Nacionalnega instituta za biologijo tako izpostavlja, da je na delu več dejavnikov,za katere je deležen človek s svojim ravnanjem.

Koralni grebeni izginjajo vse hitreje

Segrevanje planeta se nedvomno pozna tudi ali celo predvsem v oceanih. V letošnjem letu so visoke temperature morja povzročile najobsežnejše umiranje koral na velikem koralnem grebenu ob avstralski obali, je za oddajo Frekvenca X povedal prof. Terry Hughes z avstralske Univerze Jamesa Cooka:

Bledenje koral, ki smo mu priča v Avstraliji, pravzaprav ni omejeno samo na Avstralijo. V zadnjih treh, štirih mesecih je na številnih različnih območjih na južni polobli v času tukajšnjega poletja prišlo do bledenja. Letošnje bledenje na velikem koralnem grebenu je najmočnejše, kar smo mu bili kdaj priča. Gre za tretje veliko bledenje na tem območju, prejšnji sta bili leta 1998 in 2002. Letošnje je torej tretje in na žalost daleč najmočnejše. Najbolj je prizadeta severna polovica grebena, južni del je pred bledenjem obvaroval ciklon, ki je ohladil vodo. Brez tega srečnega naključja, bi bil prizadet celoten greben.

Na severnih 800 km grebena je stopnja smrtnosti med koralami blizu 50 odstotkov. Gre za izredno obsežno območje s tako veliko izgubo koral, ki predstavlja 40 odstotkov velikega koralnega grebena. Kadar greben poškodujejo cikloni, ti prečkajo greben in povzročijo škodo v sorazmerno ozkem pasu, širokem od 50 do 100 km. Škoda, ki jo povzročijo tudi najmočnejši cikloni je tako mnogo manjša kot pri letošnjem bledenju koral.

Izginjanje koralnih grebeno je izredno problematično, saj predstavljajo najbolj raznovrstne ekosisteme na planetu. Od njih namreč niso odvisni le njihovi prebivalci, ampak tudi cela vrsta občasnih obiskovalcev, posredno ali neposredno po ocenah kar tretjina vseh rib v morjih. Kakšne bodo posledice  njihovega naglega propadanja, pa je zaradi kompleksnosti odnosov v morju, težko napovedovati. Jasno je le, da trend koralnim grebenom in njihovi prebivalcem ni naklonjen.

Bledenje in umiranje koral zaradi pretoplega morja v zadnjih desetletjih pa ni edini vzrok propadanja teh podvodnih velemest. Danes je avstralski veliki koralni greben najbolj poznan koralni sistem na svetu, vedno pa ni bilo tako, je na predavanju Ted razlagal morski biolog prof. Jeremy Jackson s kalifornijskega Scrippsovega instituta ua oceanografijo.

Raziskovanje koralnih grebenov me je zgodaj v moji karieri pripeljalo na Jamajko. Tako izrednih, strukturno pestrih koralnih grebenov nisem v svojem življenju videl nikjer drugje na svetu. Toda kljub čudovitemu gozdu koral, tam ni bilo rib. Grebeni v zalivu Discovery na Jamajki so bili 20 let najbolj preučevani grebeni na svetu. Ljudje so s celega sveta prihajali preučevati »naše« grebene,  tudi iz Avstralije, kar je nekoliko smešno, ker zdaj mi hodimo k njim. Razumevanje znanstvenikov, kakšni morajo biti koralni grebeni in kako funkcionirajo, je temeljilo na preučevanju teh grebenov. Na grebenih, kjer ni bilo nobenih rib. Leta 1980 je pridivjal hurikan Allan. Greben je izginil, nastali so novi otočki. Razmišljali smo takole: vemo, da so se hurikani vedno pojavljali, v reviji Science smo objavili članek, v katerem smo prvič  popisali razdejanje, ki ga je koralnemu grebenu prizadejal velik hurikan in napovedali smo, kaj se bo zgodilo. In smo se povsem zmotili. Razlog za to se je skrival v prekomernem ribolovu in dejstvu, da so morski ježki, še zadnji tamkajšnji organizmi, ki so se prehranjevali z algami, izumrli. Nekaj mesecev za tem so na grebenu začele rasti alge. Danes je na grebenih ob severni jamajški obali nekaj odstotkov živih koral in zelo veliko alg in sluzi. To je bolj ali manj zgodba vseh karibskih koralnih grebenov in se na žalost vse pogosteje odvija tudi drugod po svetu.

 

Vse bolj prazni oceani

Toda morski prebivalcev ne ogrožajo le izginjajoči koralni grebeni. Ljudje iz morja polovimo ogromne količine rib in številnih drugih organizmov, mnogo več kot jih dejansko uporabimo. Poročilo, ki ga je v začetku julija izdala Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo O stanju svetovnih ribolovnih območij in akvakulturi za leto 2016, ugotavlja, da so ribolovne vrste po svetu v 90 odstotkih maksimalno ali celo pretirano, torej netrajnostno  izkoriščane,  razlaga direktor za ribištvo in akvakulturo omenjene organizacije  Manuel Baranege.

Danes zaužijemo že več gojenih kot ujetih, divjih rib. Kljub temu je stanje ribjih zalog v svetovnih morjih slabo. Približno tretjino vseh rib lovimo na netrajnostni način, v  Sredozemskem in Črnem morju se ta številka dvigne celo na 60 odstotkov. Zaradi pretiranega izkoriščanja je količina ulova v Sredozemskem morju od leta 2007 dejansko upadla za tretjino.

Ribolovne prakse tako v marsikaterem pogledu ne omogočajo ribam in drugim organizmom, da bi se uspešno obnavljale. Pri intenzivnem ribolovu se uporabljajo več kilometrov dolge mreže in poleg tarčnih vrst rib ujamejo pravzaprav vse, kar jim pride na pot, tudi delfine, karete, morske pse ter ogromne količine mehkužcev. Veliko opustošenje še vedno povzroča uporaba vlečnih mrež, ki morsko dno do golega postrgajo in podvodne ekosisteme spreminjajo v blato. Vlečne mreže so še vedno v uporabi povsod, kjer to ni izrecno prepovedano in se pomikajo v vse večje globine. Potem pa je tu še vedno prisoten ilegalni ribolov, ki po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo obsega 26 milijonov ton letno ali kar petino vsega letnega ulova rib.

Količina plastike v morju se bo v naslednjem desetletju podvojila

Če iz morja potegnemo izredne količine njenih naravnih prebivalcev, to nadomeščamo z izdatnim vnosom snovi, ki tja ne sodi. Kot je med drugim denimo, ki se ne razgrajuje, in je je danes v morjih že toliko, da se zdijo predlogi za čiščenje oceana, kakršni do neke mere delujejo na kopnem, skoraj nerealni. Za boljšo predstavo. V temu 2013 smo na vsem svetu proizvedli 300 milijonov ton plastike in ena desetina po ocenah konča v morju. Izsledki raziskav v okviru mednarodnega projekta DeFishGear, ki ga koordinira Kemijski institut, v njem pa aktivno sodeluje tudi Inštitut za vode Republike Slovenije, kažejo, da je tudi slovensko morje z mikroplastiko izdatno onesnaženo. Izmerjene koncentracije so sicer zelo različne, kar je predvsem odisno od vremenskih razmer, gibljejo pa med 150.000 pa vse do več kot 3 milijonov delcev na km2.

Marsikdo se niti ne zaveda, da k mikroplastiki spadajo tudi mikrovlakna, ki so prisotna v sodobnih oblačilih. Tudi z njimi tako onesnažujemo, med tem  ko jih uporabljamo, opozarja prof. Bajt.

Uničujemo okolja, ki jih sploh ne poznamo

Dolgo se je zdelo, da so morja in oceani proprosto preobširni, da bi jim človek lahko povzročil trajno škodo. Ker tudi morska gladina večinoma uspešno skriva dogajanje pod površjem in na morskem dnu, se opustošenja, ki ga povzročamo, v veliki meri niti ne zavedamo. Plastika, denimo, ki potone na dno, kjer utegne ostati še več stoletij, tako spreminja okolje kilometre pod morsko gladino in življenjski prostor, o katerem ne vemo praktično ničesar.

Predvidevamo pa lahko, da se bo trend izkoriščanja teh oddaljenih in nepoznanih pokrajin še nadaljeval. Tako bi se vsaj dalo sklepati iz raziskav, ki se sploh posvečajo raziskovanju globokomorskih območij, o katerih vemo manj kot o veolju, izpostavlja dr. Borut Marvrič z Morske biološke postaje.

Procesi v morju so nedvomno kompleksni, človekovi posegi v morje pa raznovrstni in ne moremo z gotovostjo napovedovati, kako močan bo njihov vpliv in koliko se bodo morja zaradi nas spremenila. Toda prav zaradi tega, ker vanje posegamo na toliko različnih načinov, je potrebno imeti pred očmi, da se oceani bodo spremenili, da bodo vplivi teh sprememb obsežni tako, kot so obsežni oceani sami.

Celoten pogovor s prof. Terryjem Hughesom si lahko poslušate na straneh oddaje Frekvenca X.

Na spodnji povezavi si lahko ogledate celotno ted predavanje morskega biologa prof. Jeremyja Jacksona o tem, kako smo uničili oceane. Predavanje je v angleškem jeziku.

Nina Slaček