Razkošje v glavi

Rok Glavan

Ljubezen do knjig mu je bila položena v zibelko

IMG_6515
Rok Glavan.
foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Razvoj, kam?

Skokovit razvoj novih tehnologij je dejstvo, ki ga moramo sprejeti. Več kot očitno je, da so tako imenovani pametni telefoni, prenosni računalniki, računalniške tablice in elektronske knjige začeli spreminjati bralne navade. Številni založniki tarnajo, da prodaja klasičnih knjig v tiskani obliki upada in da raste število elektronskih izdaj. Na drugi strani pa raste število izposoj knjig v knjižnicah. Kaj pa se dogaja s prodajo starih, redkih knjig? Kakšno vlogo imajo, in bodo  imeli antikvariati? O tem bo v oddaji- Razkošje v glavi razmišljal Rok Glavan, že tretji svojega rodu, ki deluje na področju knjigotrštva.

Z dušo in srcem

Rok Glavan je antikvar z dušo in "telesom" , še več – nekoč je izjavil, da se v njegovi krvi pretakajo črke in da mu je bila ljubezen do knjig položena v zibelko. Glede silovitega tehnološkega razvoja pa meni, da je trg starih tiskov in knjig v nezavidljivem položaju, čeprav se je v zgodovini dogajalo marsikaj, kar je vplivalo na bralno kulturo. Danes se poleg tega spopadamo še z drugimi težavami. Ena izmed njih je življenjski ritem, saj preprosto ni časa za branje, zato prevladujejo povzetki, krajši članki in podobno. Druga pa so novi mediji; tisto, kar želite prebrati, lahko preberete na svoji elektronski mobilni napravi, telefonu ali računalniku.

Stare razglednice.

Stare razglednice.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Antikvariat

V Antikvariatu Glavan se ukvarjajo z iskanjem in prodajo starega tiska, knjig, razglednic, zemljevidov. Še vedno ga preseneča, da skoraj vsak dan vidi knjigo, ki je še ne pozna, preseneča ga drobni tisk, za katerega sploh ni vedel, da obstaja. Preseneča ga, koliko razglednic obstaja, tudi za manjše kraje.

 

Trendi

Modni trendi pri oblikovanju domov in pohištva ne poznajo več knjižnih regalov, polic in prinašajo filozofijo praznega prostora. Tu ni prostora za knjige. Trudil se bo še naprej prodajati, kar nudi; to je nostalgija, tega ne ponudi noben modni trend. Drži se reka: Knjige so vedno v modi! Še ne dolgo nazaj je bil računalnik dostopen le redkim, knjiga pa vsem, danes je obratno, računalnik je dostopen vsem, knjiga pa le tistim, ki hočejo vanjo vlagati in jo znajo uporabljati. Sicer pa se profil iskalca, zbiralca knjig po oceni Roka v 20 letih ni spremil. To je moški srednjih zrelih let, višjega izobrazbenega statusa, finančno dobro preskrbljen. Dijaki, študenti pa so že vezani na nove medije, iščejo le še leposlovje, ki ni dosegljivo na spletu.

 

 

Notranjost antikvariata.

Notranjost antikvariata.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

Iz roda v rod

"Črke nam tečejo po žilah," pravi Rok Glavan, ki je tretja generacija knjigarnarjev. Prvi je bil njegov ded Tone, po očetovi strani, ki je delal v Cankarjevi založbi. Najprej je bil prodajalec, nato urednik in lektor. Njegov oče Matjaž, je bil antikvar v Trubarjevem antikvariatu. Njegova mama pa je delala v Cankarjevi založbi. O knjigah so se doma pogovarjali in jih brali.

Ded

 

Tone Glavan, ded Roka Glavana.

Tone Glavan.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Prvi  "knjigotržec"v družini je bil Tone Glavan ded Roka. Tone je bil knjigar, lektor, korektor in nato urednik.

 

Kaj je antikvariat?

"To je trgovina z nostalgijo, " meni Rok Glavan.  Potem je to kulturna zgodovina, ki se kaže še posebno, recimo ko gledamo, prodajamo in iščemo razglednice, pravi Rok.

Antikvariat Glavan.

Antikvariat Glavan.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

Njegov oče je izjavil, da vsak človek 4-krat v življenju močno prevetri svojo knjižno zbirko, kar velja tudi za ostale zbirke. Rok je svoja razmišljanja o antikvariatih strnil takole:

"Antikvariati niso le knjigarne, v katerih so naprodaj stare knjige. So »posvečen prostor«, v katerem se zbirajo ljudje, ki tudi takrat, ko ne nameravajo ničesar kupiti, pridejo in pogledajo, kdo je tam, kaj dela in kaj je novega na policah. »Novo« pa je vedno staro.

Police so polne starih knjig, v prostoru je čutiti njihov posebni vonj (kmalu ga prenehaš zaznavati). Zaveš se, da so te knjige nekoč pripadale nekomu, ki ga ni več, in potem še nekomu in še nekomu ...

V njih so z nespretno ali elegantno pisavo napisani ime, priimek, leto, ki ga je pozneje nekdo prečrtal in napisal drugo. V nekaterih knjigah najdeš razkošen ex libris, grb, moto v latinščini, podčrtane besede, duhovite opazke ob robu besedila. Posušen cvet med knjižnimi listi nam odkriva neznano ljubezen, listič, ki ga je popisal nekdanji lastnik, je ostal v knjigi – nepotreben, pozabljen, zunaj časa in prostora ...

Vsem tem stvarem antikvar skuša dati smisel in pomen. Ni le prodajalec, ampak tudi detektiv, mešetar, potnik, nosač. Pred leti je bil v kinematografih na ogled film Deveta vrata (The Ninth gate) režiserja Romana Polanskega. V filmu Johnny Depp igra antikvarja v lovu na knjigo. Pravzaprav je »knjižni detektiv«, kot ga poimenujejo v enem izmed kadrov. Ne smem pa pozabiti še enega poimenovanja iz tega filma. Kolega ga primerja z mrhovinarjem, jastrebom in roparico. »Ali v našem poslu morda obstaja kdo, ki to ni?« ga mirno vpraša Depp. Tudi to je del poklica."

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

 

Oče

Oče Roka Glavana, Matjaž, ki je bil 30 let antikvar,  in s tem se ukvarja tudi Rok.

Matjaž Glavan, oče Roka Glavana.

Matjaž Glavan.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

 

Mama

Rokova mama Nika  je 30 let delovne dobe preživela v knjižni komerciali Cankarjeve založbe.

Nika Glavan.

Nika Glavan.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

 

Zemljevidi

Pred 24 leti je začel delati v Trubarjevem antikvariatu in takrat so bili stari zemljevidi zelo iskani. Zato so šli ponje tudi v tujino. Tam so jih kupili in jih uvozili. Najprej so jih ponudili v odkup javnim ustanovam, nato vsem ostalim. Danes prodaje zemljevidov skoraj ni, saj je internet naredil svoje. Zbiralci pa so svoje zbirke tudi že dopolnili. So pa leta 2000 v Trubarjevem antikvariatu odkrili poskusni odtis Kozlerjevega zemljevida slovenskih dežel in pokrajin.

Stari zemljevidi.

Stari zemljevidi.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

Kartuša-zemljevida-Ducatus-Carinthiae.

Kartuša-zemljevida-Ducatus-Carinthiae.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

 

Kartuša zemljevida Amerika.

Kartuša zemljevida Amerika.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

 

Redkosti

Med redkostmi, ki jih je imel možnost "prijeti v roke",  in jo posredovati  je bila tudi Dalmatinova Biblija.

Dalmatinova Biblia.

Dalmatinova Biblia.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Podobice in drobni tisk

 

Podobica , Rožnik.

Podobica , Rožnik.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Jagodni izbor

Njegov Antikvariat ni velik, trudi se narediti "jagodni izbor", moda zbiranja se namreč zelo menja. Zato je prvo načelo ponudba in povpraševanje. Zelo pomembno pa je, da je izvod ohranjen. Rok je bil vesel, da je videl Prešernove poezije s tiskarsko napako, saj je ohranjenih le 47 takih primerkov.

Naslovnica prepovedane 2. izdaje Prešernovih poezij.

Prepovedana 2. naslovnica Prešernovih poezij.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

Rokopisi

Pred časom so v  antikvariatu odkupili  večjo količino starih rokopisov, in  med njimi so bile tudi doslej neznane Murnove pesmi. S tem gradivom se Rok še vedno ukvarja, čeprav je že uspel dokazati, da res pripadajo pesniku Josipu  Murnu Aleksandrovu. To je preveril v Narodni in univerzitetni knjižnici, kjer je primerjal odkupljeni rokopis z drugimi Murnovimi rokopisi.   Tudi Ivana Cankarja je spoznal skozi njegov rokopis, saj je dobil v odkup del zapuščine s Cankarjevim rokopisom.

Rokopis Ivan Cankar.

Rokopis Ivan Cankar.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Rok Glavan ima v svojem antikvariatu le del ponudbe, ki obsega 5000 knjig – večina gradiva je v depojih, v skladišču. Nekaj stvari nima razstavljenih, ljudje preveč gledamo z rokami. Pokaže pa jih tistim, ki jih to res zanima. Poleg tega ima veliko skladišče, prepolno različnih knjig.

Martin Krpan,1945.

Martin Krpan, 1945.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Razglednice

Ali je tudi zbiralec? Pravi, da ne, saj je njegova pravica ta, da lahko izbrano zadevo vzame in v njej uživa, kolikor časa želi. Včasih pa je bil velik zbiralec vsega, kar je povezano z Ljubljano, dokler ni nekoč dobil neke grafike evangeličanske cerkve, ki je bila zelo draga. Sicer bi jo lahko kupil na obroke, vendar se je zgodil preobrat - zavedel se je, da vsega o Ljubljani ne more imeti. Vendar pa je neka vrste zbiralec, saj dopolnjuje zapuščino po očetu, ki je zbiral razglednice Godoviča.

 

Največja, znana, stara razglednica Ljubljane.

Največja, znana, stara razglednica Ljubljane.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Razglednica Jakob Aleševec.

Razglednica Jakob Aleševec.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

Cerknica, razglednica.

Cerknica, razglednica.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Pot

V osnovi šoli ga je vleklo v agronomijo, oče in mati pa sta ga nato po pogovoru usmerila na srednjo šolo za družboslovje in splošno kulturo Vide Janežič, danes je to Poljanska gimnazija. Tam je obiskoval program knjižničar-knjigarnar in ga uspešno končal. Med počitnicami je delal v knjigarnah, saj je dobil štipendijo. Vedno pa si je želel delati v antikvariatu, to ga je privlačilo. Nato je nekaj časa študiral etnologijo in zgodovino, vendar se v tem ni našel, saj se mu je zdel študij dolgočasen. Nato se je vpisal na FDV, kjer je končal smer kulturologija.

Mednarodni sejmi

Rok Glavan je eden pobudnikov oziroma (član programskega odbora) mednarodnega srečanja zbiralcev Collecta v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču, ki vsako leto privabi veliko število razstavljavcev in obiskovalcev.

Rok Glavan na Collecti. Fotoarhiv Collecta.

Rok Glavan na Collecti. Fotoarhiv Collecta.

foto: Tomaž Kos.

Sodelovanje

Z drugimi kolegi antikvarji sodeluje po "slovensko", to pomeni, da se trudijo povezovati, vsak pa skriva svoje stranke, noče priznati, da potrebuje podatke ali pomoč, skratka, sodelovanje bi lahko bilo boljše. Čeprav to ne pomeni, da ga ni, nasprotno, posebno pri iskanju podatkov, ali je določena knjiga ukradena ali ne, je to sodelovanje dobro.

Rok Glava s kolegi antikvarij iz Reke in Dunaja.

Rok Glavan s kolegi antikvarji z Reke, Dunaja in Beograda.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Dražbe

Zelo pomemben del njegovega "poklica" so tudi dražbe, starih tiskov, razglednic in še marsičesa.

Dražba nekoč. Grafika.

Dražba nekoč. Grafika.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

Dražba, oktober 2015. Osebni arhiv Rok Glavan.

Dražba, oktober 2015. Osebni arhiv Rok Glavan.

foto: Žiga Živulović-BOBO.

 

Vodenje dražbe za Narodni muzej Slovenije.

Vodenje dražbe za Narodni muzej Slovenije.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

Knjižni sejmi

 

Sejem "booktiga" . Poreč.

Sejem "Booktiga", Poreč.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Bi še enkrat postal to, kar je?

Pravi, da bi, saj se je v tem našel, dobil je veliko prijateljev, spoznal različne strokovnjake.

Kaj pa je njegova največja nočna mora? Predvsem to, da ne bo več mogel videti rokopisov, ker jih skoraj ni več. Vsi pošiljajo le elektronska sporočila, ki pa niso obstojna. Upa, da bodo nekateri kljub vsemu še vedno pisali in tako ohranili spomin na naš čas. Vprašanje je, kaj bo naredila zgodovina, zgodovinarji. Bo sedanjost znana le po redkih dokumentih?

 

Igralska strast

 

Igranje Kamšibaja.

Igranje Kamšibaja.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 Na potep

 

Hitro naokoli- Lambretta.

Hitro naokoli- Lambretta.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

 

NSU- Lambretta, 1954.

NSU- Lambretta, 1954.

foto: Osebni arhiv Rok Glavan.

Ali kaj obžaluje?

Ko je začel delati kot antikvar, ga je vznemirilo, da so njegovi kolegi kako knjigo, ki jo je prodajal na svojih policah kupili in rekli, kako je bila poceni, zaradi tega si je očital, da bi jo lahko prodal dražje. Vendar pa si tega ne očita več. Čeprav včasih ostane tudi grenak priokus, zakaj je določeno gradivo kupil, ki ga ne more prodati, ampak vse to postane sčasoma del antikvarjevega življenja.