Polipi na glasilkah
Polip je pravzaprav oteklina, ki med govorjenjem zmoti nihanje glasilk. Nastane zaradi glasovnih zlorab in neprimernih govornih navad. Sluznico glasilk pa spremenijo in poškodujejo tudi alergije, refluks in kajenje. Po besedah otorinolaringologinje prof. dr. Irene Hočevar Boltežar iz ljubljanskega Kliničnega centra smo si za preveliko rabo glasu in preglasno govorjenje velikokrat krivi kar sami. Tudi slabša glasovna tehnika je običajno pridobljena in le redko prirojena.
Najpogostejši vzrok za nastanek polipa na glasilki so glasovne zlorabe in neprimerne govorne navade. Kričanje, vpitje, petje izven registra, preglasno govorjenje … v vseh teh primerih gre za govorno zlorabo. K nepravilni rabi glasu pa silijo tudi slabe akustične razmere na delovnem mestu ali glasovna obremenitev poklica samega. Govorca h glasnejšemu govorjenju sili tudi slabši sluh.
Zdravnici Irena Hočevar Boltežar in Daša Gluvajić sta opravili raziskavo, v katero sta vključili 100 bolnikov, ki so bili med letoma 2007 in 2009 zaradi polipov na glasilkah pregledani in operirani v ljubljanskem Kliničnem centru. Rezultati raziskave kažejo, da nastanek polipov na glasilkah običajno povzroči kombinacija različnih neugodnih dejavnikov. Pri kar 79-ih odstotkih bolnikov sta namreč našli več kot enega – vse do šest možnih povzročiteljev. Med najpogostejšimi pa so bili prav poklic, refluks, alergije in kajenje.
Polip na glasilki je običajno benigen in se redko maligno spremeni. Rešimo pa se ga lahko le s kirurškim posegom. Polip je eden najpogostejših razlogov za hripavost. Ali sploh lahko preprečimo nastanek polipa? Dr. Hočevar Boltežar svetuje, naj ne pretiravamo z glasnim govorjenjem in naj prisluhnemo svojemu telesu – svojim glasilkam. Tudi glasilki se namreč lahko utrudita, poškodujeta in okvarita; zato potrebujeta počitek in čas za regeneracijo.
