Duhovna misel

Nejc Krevs: Maimonides o srcu

Na večer pred praznikom Pashe, leta 1135, se je v Cordobi rodil eden največjih judovskih filozofov Mojzes Maimonides.

duhovna-misel-zemlja
foto: Ars

Na večer pred praznikom Pashe, leta 1135, se je v Cordobi rodil eden največjih judovskih filozofov Mojzes Maimonides. Moše ben Maymon, kakor se v hebrejskem jeziku izgovori njegovo ime, je bil človek, ki je mislil grško, pisal arabsko in molil v hebrejščini. Svoje misli je razvijal v številnih pomembnih traktatih, izmed katerih naj omenimo spis o pomenu hebrejske besede Leb, ki pomeni srce.

Za Maimonidesa pojem srca nosi več pomenov in predstavlja tako začetek kot konec življenja. Srce pomeni središče telesa in v širšem smislu tudi središče sleherne stvari. To potrjujeta besedni zvezi, vzeti iz Tore, ki ju navaja judovski mislec: gre za sredino neba in razplamteli ogenj. Življenje je bitka, v kateri doživljamo zmage in poraze, pri čemur pa je srce tisto, ki te bitke bije, tudi bitko, ki jo bomo neizogibno izgubili.

Večpomenskost pojma srce se kaže tudi v tem, da Maimonides srce razume kot misel, ki ji mora slediti vsak človek. Misel, ki srce obogati je delo Boga. » Bil si prisoten v mojih mislih, ko se ti je to zgodilo«, je zapisano v Tori, Maimonides jo navaja z namenom, da bi poudaril vlogo transcendentnega. Srce, ki mu judovski filozof, s svojo mislijo daje veličino in pomen, je središče mišljenja. Pravica vsake misli je, da prodre onkraj minljivosti našega telesa in tam ostane za vekomaj.

Skozi misel srce prehaja v razum, ki je po Maimonidesu dan vsakomur, saj je takšna Božja volja. V Tori je zapisano: »Kdor bo delal po mojem srcu in želji, bo delal po moji volji«. Maimonides ne zanika enkratnosti srca in človekove svobodne volje, a ob tem poudarja pomen pokoritve Jahveju, ki je počelo vsega. Človeško bitje mora ljubiti Boga z vsem srcem, saj to vodi njegove moči. Le to bo namreč človeka in človeštvo privedlo na pravo pot.

Devet stoletij po smrti velikega sredjeveškega filozofa Maimonidesa, njegovo opisovanje globin srca še vedno predstavlja pomemben del judovske kulture.