AGO – Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec

foto: Milan Trobič

Astronomsko geofizikalni observatorij na Golovcu je leta 2009 slavil 50-letnico obstoja. Ustanovili so ga na pobudo prof. dr. Frana Dominka, kot prvi univerzitetni observatorij z nalogo, da postavi temelje za razvoj slovenske profesionalne astronomije.

Porf. dr. Fran Dominko.

Prof. dr. Fran Dominko.

foto: Arhiv Fakulteta za matematiko in fiziko.

 

Pobudniki in sodelavci observatorija so nato uredili prvo slovensko astronomsko knjižnico, razvili merske metode klasične astronomije, natančno določili geografsko lego observatorija, vzpostavili službo točnega časa in začeli izdajati astronomske efemeride. Poleg raziskovalnega in izobraževalnega dela pa ob menjavi letnih časov, na observatoriju pripravljajo brezplačne dneve odprtih vrat za organizirane skupine in posameznike.

Začetki

Pobudnik ustanovitve Astronomsko geofizikalni observatorij Golovec je bil, kot rečeno,  prof. dr. Fran Dominko, ki je študiral v Bologni in nato delal v Beogradu.

Predstavitvena tabla v prostorih observatorija Golovec.

Predstavitvena tabla v prostorih observatorija Golovec.

foto: Milan Trobič

Ko se je vrnil v Ljubljano, so  najprej  na Golovcu obnovili nekdanje vojaške objekte in nato dogradili kupolo.

Izgradnja Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu je potekala v letih 1954-1959.

Izgradnja Astronomsko-geofizikalnega observatorija na Golovcu je potekala v letih 1954-1959.

foto: Arhiv Fakulteta za matematiko in fiziko.

 

Leta 1958 je bila zgrajena 5,5-metrska kupola v katero so leta 1960 montirali 16-cm refraktor Askania, ki s o ga večinoma uporabljali za opazovanja Sonca.

Leta 1958 je bila zgrajena 5,5-metrska kupola v katero so leta 1960 montirali 16-cm refraktor Askania, ki s o ga večinoma uporabljali za opazovanja Sonca.

foto: Arhiv Fakulteta za matematiko in fiziko.

Leta 1958 je bil to kar zahteven tehnološki podvig, ki so ga opravili z odliko, saj je kupola še danes v odličnem stanju.

Kupola observatorija.

Kupola observatorija.

foto: Milan Trobič

Prvo opremo pa so dobili kot del vojnih reparacij po II. svetovni vojni.

Večina instrumentov je prišlo iz Beograda.

Instrumente so dobili iz Beograda.

foto: Arhiv Fakulteta za matematiko in fiziko.

Večino astronomskih inštrumentov je dobil observatorij iz Astronomskega observatorija v Beogradu. Medvojna Jugoslavija je dobila te inštrumente od Nemčije, kot del vojnih reparacij, ki jih je morala Nemčija plačati zaveznikom po 1.svetovni vojni. Danes so ti instrumenti v Tehniškem muzeju Bistra.

Leta 1959 so nato po odprtju observatorija pod vodstvom prof. Dominka začeli astronomska opazovanja, pridobili so tudi prve seizmološke instrumente. Kasneje je  seizmološki oddelek, ki ga je vodil prof. dr. Vlado Ribarič, pripadal Agenciji za okolje. Astronomski del observatorija pa ostaja pedagoška ustanova Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

AOG-Astronomsko geofizikalni observatorji spada pod Fakulteteoza matematiko in fiziko.

AGO-Astronomsko geofizikalni observatorij spada pod Fakulteto za matematiko in fiziko.

foto: Milan Trobič

Tam številni rodovi študentov astronomije, fizike in matematike opravljajo opazovalne projekte in diplomske naloge. Na vprašanje ali študenti po končanem študiju dobijo zaposlitve, pa so mi povedali, da so znanja, ki jih pridobijo v času študija zelo dobrodošla v različnih panogah. Tako je recimo eden od njihovih študentov, ki je opravljal analize spektrov zvezd, to znanje s pridom uporabil pri delu, ki ga opravlja za eno naših večjih farmacevtskih družb. Tam namesto spektrov zvezd, to uporablja za analizo zdravil in drugih učinkovin.

Študenti na vajah v observatoriju, desno ing. Bojan Dintinijana.

Študenti na vajah v observatoriju, desno ing. Bojan Dintinjana.

foto: Andrej Hanžekovič.

Spodnjo fotografijo so posneli študenti 1.letnika pri astronomskih opazovanjih, to je Kopica M13, posneta 22.5.2014 iz Golovca, teleskop SkyWatcher 254/200 CCD kamera SBIG ST-8300M.

 

Izobraževanje, študentov.

Kopica M13, posneli so jo študenti.

foto: Gal Lemut, Jernej Černigoj, Andrej Lozar, Miha Černetič, Alen Kahteran.

Razvoj

Observatorij nenehno posodablja opremo in metode opazovalne astronomije. Leta 2004 je tako na njem začel delovati sodoben 70-centimetrski teleskop Vega, ki je plod domačega znanja in tehnologije.

Teleskop Vega, plod domačega znanja.

Teleskop Vega, plod domačega znanja.

foto: Herman Mikuž.

Prof. dr. Tomaž Zwitter o prvih nalogah  observatorija pove, da so določili naprej položaj, točen čas, sledila so opazovanja sonca, s prihodom dr. Andreja Čadeža so se usmerili v astrofiziko.

Prof. dr. Andrej Čadež.

Prof. dr. Andrej Čadež.

foto: Željko Stevanić, IFP d.o.o.

V četrtek, 6. decembra 2012, je prof. dr. Andrej Čadež, dolgoletni vodja Skupine za astronomijo, prejel naziv zaslužni profesor Univerze v Ljubljani na predlog Fakultete za matematiko in fiziko.V sklopu Tedna univerze je pomembna življenjska priznanja podelil rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Pejovnik, na slovesnosti pa sta spregovorila slavnostni govornik prof. maestro Nanut ter prof. dr. Lukić, ki se je zahvalila v imenu novih zaslužnih profesorjev.

V 80 letih prejšnjega stoletja so uvedli polavtomatske računalniško vodene teleskope, 2004 so zagnali teleskop Vega-plod domačega znanja.

Teleskop Vega.

Teleskop Vega.

foto: Herman Mikuž.

Mednarodno sodelovanje

Pomemben del delovanja observatorija je vezan tudi na mednarodno sodelovanje. Tako v okviru  Evropske vesoljske agencije  sledijo določenim posebnim objektom, ki jih odkriva satelit Gaia.

Velika večina njihovega strokovnega dela pa poteka v tujini, saj astronomija ni samo neka slovenska, ampak je močno razvejana mednarodna znanstvena veda.

In kaj v mednarodnem okviru počnejo slovenski astronomi?

Zelo so aktivni v mednarodnih projektih,  že 20 let sodelujejo z Italijani , po letu 2000 so vključeni preko Evropske vesoljske  agencije in delujejo v navezavi s satelitom Gaia. Sodelujejo z Veliko Britanijo, sodelujejo v projektu RAVE, v Avstraliji skupaj z Nemci ekskluzivno merijo kemično sestavo zvezd, in tako dalje.

Prof.dr. Tomaž Zwitter.

Prof.dr. Tomaž Zwitter.

foto: Milan Trobič

Dnevi odprtih vrat

Ob menjavi letnih časov pripravijo v AGO- Astronomsko geofizikalnem observatoriju Golovec, dneve odprtih vrat. To pomeni, da obiskovalcem pokažejo opremo, ki jo imajo, teleskope, in če vreme dopušča, lahko obiskovalci opazujejo tudi nebesna telesa, planete, Luno in zvezdne kopice.

Obiskovalci pri opazovanju. Drugi z leve, Herman Mikuž.

Obiskovalci pri opazovanju. Drugi z leve, Herman Mikuž.

foto: Herman Mikuž.

Dopoldne jih obiskujejo otroci iz vrtcev, vodene šolske skupine, učenci in dijaki. Prikažejo jim delovanje observatorija, zvečer pa so ogledi namenjeni posameznikom in tudi manjšim skupinam, pove vodja enote observatorija diplomirani inženir fizike Bojan Dintinjana. Osnovna naloga observatorija pa  je izobraževanje študentov.  Ti opravljajo različne vaje, meritve in opazovanja.

Podnevi

Vsakdanje delo v observatoriju pa je vezano na redno dnevno vzdrževanje opreme, dopolnjujejo programsko opremo, pripravljajo nočna opazovanja, ki jih imajo vsaj 2 krat tedensko, če vreme to dopušča. Ljubljanska kotlina pa žal tega ne omogoča prav  “pogosto”.

Ing. Bojan Dintinjana( v sredini) seznanja obiskovalce o delovanju AOG.

Ing. Bojan Dintinjana ( v sredini) seznanja obiskovalce o delovanju AGO.

foto: Herman Mikuž.

Kaj obiskovalce najbolj zanima?

Najbolj jih pritegne prvi pogled skozi teleskop, ko možnosti dopuščajo postavijo dva manjša teleskopa na vrt observatorija in ljudje opazujejo Luno, planete, meglice, zvezdne kopice in drugo.

Orionova meglica.

Orionova meglica.

foto: Bojan Dintinjana, Herman Mikuž.

Orionova meglico so posneli na AGO s teleskopom Vega dne 6.12.2013. Posneli so jo v LRGB tehniki. Z vsakim filtrom so naredili 32 posnetkov. Pri samem snemanju so uporabili metodo dithering, posnetke so med seboj naključno malo zamikali. Tako se zabrišejo in povprečijo morebitne kozmetične napake in nepravilnosti na detektorju. Pri obdelavi so najprej naredili na vseh slikah match zvezd z katalogom GSC in nato izračunali koordinatno merilo posnetka. S tako dobljenimi koordinatami so slike poravnali in nato sešteli. Skupni osvetlitveni časi dobljenih posnetkov LRGB so 400s,400s,480s,960s.

Obiskovalci observatorija zelo radi  opazujejo Luno.

Slika polne Lune, posneta s teleskopom.

Slika polne Lune, posneta s teleskopom.

foto: Bojan Dintinjana.

NLP?

Človeško domišljijo že od nekdaj burijo neznani leteči predmeti- NLP ali tudi leteči krožniki, kot jih popularno imenujemo.

 

Jih je naš sogovornik kdaj videl, ko je opazoval nebo? Pravi, da jih ni  opazil, dogajanja na nebu pa vseskozi  spremljajo pa s posebno “vsenebno kamero”.

 

Ta posebna kamera beleži  dogajanje  na celotnem nebu, tako opazijo prelete letal, satelitov, padce meteorjev in drugo. Vse to nato dokumentirajo in ponovno preverijo, da odkrijejo za kakšen dogodek je šlo.

 

Ogled sončnega mrka.

Ogled sončnega mrka.

foto: Arhiv Fakulteta za matematiko in fiziko.

Možnost obiska

Naslednji dan odprtih vrat bo 21.6. 2016. Dopoldanski ogledi bodo namenjeni  šolskim skupinam in vrtcem, ponoči pa so vabljeni starejši obiskovalci,  oziroma vsi, ki jih astronomija zanima.  Dopoldne lahko sprejmejo do 130 otrok, na vsake pol ure, zvečer pa obiskovalci dobijo brezplačne vstopnice na internetu, ogled traja eno uro, sprejmejo pa 160 obiskovalcev.

Opazovanja na vrtu observatorija.

Opazovanja na vrtu observatorija.

foto: Herman Mikuž.

Knjižnica

Na Astronomsko geofizikalnem observatoriju imajo tudi bogato knjižnico, ki je edina te vrste v Sloveniji.

Knjižnica v AOG.

Knjižnica v AGO.

foto: Herman Mikuž.

Nekoč je bila celo največja na območju nekdanje skupne države in tudi širše, pove  vodja te enote je  prof. Herman Mikuž. Astronomska knjižnice je tudi edina tovrstna v Sloveniji, ima preko 4.000 monografij, in enako število različnih revij, vse gradivo sproti dopolnjujejo, vpisani so v sistem Cobiss in si lahko gradivo izposodi vsakdo.

Knjižnica AGO.

Knjižnica AGO.

foto: Herman Mikuž.

Knjižnico je ustanovil prof. dr. Fran Dominko, ki je tudi sam kupoval gradivo po antikvariatih.  V zbirki imajo različne karte tudi take iz 17. stoletja, veliko revij iz 19. stoletja,  med znanimi knjigami pa je recimo –Znanstvena terminologija, Matej Cigale, 1880.

Herman Mikuž v knjižnici AOG.

Herman Mikuž v knjižnici AOG.

foto: Milan Trobič

Svetlobno onesnaževanje

Pri opazovanju astronomskih pojavov je velik problem svetlobno onesnaževanje. Ta problem se je začel s tehnološkim razvojem, v ZDA že nekje v 60 -letih prejšnjega stoletja, pri nas pa nekje v 70 predvsem pa v 80 letih. Vse skupaj pa je postalo zelo kritično okrog leta 1990, pove prof. Herman Mikuž. Zunanja razsvetljava je bila velik problem v začetku 90. let, zato so astronomi sprožili pobudo za omejevanje osvetljevanja nočnega neba, 10 let je trajalo da je država sprejela posebno uredbo edino v svetu, ki to omejuje, do konca letošnjega leta bodo tako vse neprimerne nočen svetilke zamenjali. Problem je še vedno, da se nočna razsvetljava širi tudi v nenaseljenih področjih, kjer moti ne samo opazovanje neba ampak tudi živali.

Prihodnost, planetariji, lastna opazovanja..

Seveda pa je tudi na področju astronomije, predvsem pri ozaveščanju javnosti, o astronomskih pojavih, tehnološka revolucija naredila svoje. Številni se najbrž se spomnimo, kako smo kot šolarji obiskali planetarije.

Prof. dr. Tomaž Zwitter meni, da je pomembna osebna izkušnja, ki si jo vsakdo pridobi iz opazovanje neba v živo. Teleskopi so sedaj poceni, dosegljivi, in ljubitelji so pomembna pomoč profesionalnim astronomom. Glede planetarijev pa  doda, da so tisti, ki so delovali nekoč povsem zastareli, ali pa celo ne delujejo več. Zavedati bi se morali, da je naša država nekaj posebnega, je izjemna, saj je ponoči  naše okolje še relativno temno in lahko nemoteno opazujemo nebesne pojave, poleg tega se lahko brez skrbi gibljemo ponoči v gozdovih in drugod, kar ne velja v ZDA in drugih razvitih državah.

Za zvedave zvezdoglede

Če ste zvedavi in bi radi pogledali tudi v globine vesolja, potem se le odpravite kdaj na nočni ali dnevni obisk Astronomskega geofizikalnega observatorija na Golovcu v Ljubljani. Astronomi bodo veseli vašega obiska.