Če otrok ozdravi, potem ni imel avtizma

foto: Dareen Al-Qurashi

Svetovne raziskave kažejo, da ima eno izmed motenj avtističnega spektra 1 odstotek ljudi. Pogostost avtizma je v zadnjih dveh desetletjih narasla za več desetkrat – v Sloveniji se vsako leto z avtistično motnjo rodi okoli 200 otrok. Gre za razvojno nevrološko motnjo, s katero se posameznik rodi in ga spremlja vse življenje. O spektru avtistične motnje pa govorimo zaradi njene heterogenosti. Avtizem se pri vsakem posamezniku kaže drugače, vendar pa imajo vsi ljudje z avtizmom težave na treh glavnih področjih: težave s socialno komunikacijo, težave s socialno interakcijo in težave na področju fleksibilnosti mišljenja.

Kljub številnim raziskavam pa vzrok avtizma ni točno določljiv, poudarja asistentka doktorica Jerneja Maček, specialistka otroške in mladostniške psihiatrije ter vodja Ambulante za avtizem, ki deluje v okviru Pediatrične klinike v Ljubljani.

Nekoč so bili prepričani, da so izvor avtizma »hladne matere« – hladne matere brez občutkov, ki so svoje otroke vodile v mentalno izolacijo, kasneje je veljajo prepričanje, da je avtizem biološka motnja in ne čustvena oziroma duševna prizadetost. Danes raziskave kažejo na kombinacijo dejavnikov – tako genetskih kot okoljskih – ki lahko povzročijo spremembe v razvoju možganov, večkrat pa se avtistična motnja pojavi pri dečkih kot pri deklicah.

Čeprav natančnega vzroka za pojav avtizma ne poznamo, pa vemo, da avtizma ne more povzročiti vzgoja ali socialne okoliščine, prav tako ni dokazov, da bi obstajala povezava med cepljenjem in avtizmom. Zdi pa se, da je pojavi pogostejši pri dečkih kot pri deklicah.

Opozorilni znaki

Posamezne znake avtistične motnje lahko pri otroku opazimo pri enem letu starosti –  kažejo se kot primanjkljaj skupne vezane pozornosti. Z odraščanjem je znakov vse več, a prvo resno opozorilo, da se otrok ne razvija pravilno, je odsotnost govornega razvoja. Če do 16. meseca starosti niso prisotne posamezne besede oziroma do 2. leta starosti otrok ne povezuje besed v posamezne stavke, potem je čas za obisk pediatra.

Otroci oziroma osebe z avtistično motnjo lahko razvijejo tudi posebno odvisnost od rutine in pravil, kar jim daje občutek varnosti. Njihov dan mora biti strukturiran, tako da točno vedo kaj se bo zgodilo. Zaradi senzorične občutljivosti pa se lahko pojavijo še drugi znaki.

Lahko so selektivni jedci in imajo radi le določene jedi, lahko so občutljivi na dotik in nosijo ista oblačila.

Zdravila ni, so pa učinkovite metode

Medtem, ko so nekateri ljudje z avtizmom sposobni živeti relativno “vsakdanje” življenje, potrebujejo drugi celo življenje strokovno pomoč, ki mora biti kombinacija sodelovanja zdravstva, izobraževanja in socialne podpore. Za razvoj vseh potencialov otroka z avtističnimi motnjami je prav gotovo pomembno tudi izobraževanje in usposabljanje staršev ter njihovo sodelovanje s strokovnimi delavci. Trenutno zdravilo za avtizem ne obstaja, obstajajo pa številne učinkovite metode, ki omogočajo učenje in razvoj posameznika.

Na Pediatrični kliniki od leta 2008 deluje Ambulanta za avtizem, kjer tim strokovnjakov postavi otroku diagnozo. V ambulanti izvajajo tudi skupine za mladostnike z avtizmom za krepitev socialnih veščin, skupine za starše ter pomoč pri šolanju in zaposlovanju mladostnikov z avtizmom.

Einstein in Mozart sta imela avtistično motnjo

Veliko ljudi z avtizmom je zelo kreativnih in so lahko na primer izredni umetniki, glasbeniki ali pisatelji. Med znanimi imeni z avtistično motnjo tako najdemo Alberta Einsteina, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Andyja Warhola, Temple Grandin, itd.

Vsak otrok z avtizmom je edinstven, unikaten, ima svoje posebnosti, izvirnosti, svoje predstave in pogled na svet okrog sebe.