Slovenija ni le dežela polna naravnih lepot in prečudovite kleti, ki jo sestavlja najmanj 11 tisoč jam. Je tudi dežela polna izjemnih umetniških del. Ko beseda nanese na Celjski strop, se začne pogovor o ugankah. Umetnina stara 400 let, ki se je ohranila deloma tudi po naključju. Verjetno gre za edini tak ohranjen strop na jugu in severu celine – Evrope. rva je že ta, koliko ljudi pri nas, tudi v Celju, ve za to izjemno evropsko umetnino? Gre namreč za enega izmed največjih biserov slovenske kulturne dediščine, ki pa je premalo znan. Celjski strop je približno 143 kvadratnih metrov velika poslikava stropa osrednje dvorane stare cesljske grofije. Vendar ne gre za poslikavo na strop, torej za fresko, gre za 11 slik s tempero na platno, ki so pritrjene na strop s pomočjo dekorativnih letev.
Osrednja slika je največja, saj meri približno 50 kvadratnih metrov površine in je iluzionistična. Drugo vprašanje je, kdo je avtor teh poslikav in ali je avtor en sam ali jih je več ali gre avtorstvo pripisati kakšni odlični slikarski delavnici? Ni znano tudi, kdo točno je naročnik stropa, čeprav je velika verjetnost, da je to Janez Ambrož iz grofovske družine Thurn – Valsassin, ki so dali zgraditi to graščino.
Naslednje vprašanje je, kdaj je bil poslikan? Tudi o tem ni natančnega podatka. Oče slovenske umetnostne zgodovine France Stele, ki je bil leta 1926 navzoč pri njegoven vnovičnem odkritju, ga je datiral v prvo četrtino 17. stoletja, kar zagovarjajo tudi drugi umetnostni zgodovinarji. Kdo in zakaj je strop za desetletja skril očem?
Po odkritju ga je še isto leto restavriral slikar in restavrator Matej Sternen, bolj znan kot eden izmed ugledne četverice slovenskih impresionistov (Jakopič, Grohar, Jama, Sternen). Ali je bil takrat, torej pred devetdesetimi leti, strop prvič restavriran ali je bil že kdaj prej? Tudi to ni znano, so pa znamenja, da je bil vsaj deloma restavriran že enkrat prej. Kdaj in kdo je to storil?
Mogoče bo to pokazala analiza približno 600 vzorcev umetnine, ki so jih odvzeli strokovnjaki republiškega restavratorskega centra iz Ljubljane in jih zdaj analizirajo v svojih laboratorijih. Avtor oddaje Jurij Popov, poudarja, da je to le nekaj vprašanj uganke imenovane Celjski strop. Teh ugank je še več. Mogoče bo vnovična restavracija, ki je nujno potrebna in se je že začelo strokovno delo na pripravi restavratorskega načrta, dala odgovore nanje. Mogoče, mogoče pa bo del ugank o Celjskem stropu ostalo za vedno zaklenjenih.
Vse fotografije: Jurij Popov, Gabijela Kovačič in Tomaž Lauko
