Računalniško modeliranje interdisciplinarno povezano s področji, kot so biologija, kognitivna znanost, medicina in psihologija, daje skupaj s sodobnimi metodami slikanja možganov, nove priložnosti za raziskovanje in razumevanje delovanja le-teh. Med drugim tudi razvoja bolezni, kot je denimo shizofrenija. O zadnjih mejnikih pri raziskovanju sta v začetku tedna na predavanju v Ljubljani govorila prof. dr. Alan Antičevič (FF UL) in prof. dr. Grega Repovš (YALE). Oba smo povabili pred radijski mikrofon in o zadnjih izsledkih in metodah sta spregovorila tudi za našo oddajo. Pripravlja : Mojca Delač.

Računalniško modeliranje interdisciplinarno povezano s področji, kot so biologija, kognitivna znanost, medicina in psihologija, daje skupaj s sodobnimi metodami slikanja možganov, nove priložnosti za raziskovanje in razumevanje delovanja le-teh. Med drugim tudi razvoja bolezni, kot je denimo shizofrenija.

O zadnjih mejnikih pri raziskovanju sta v začetku tedna na predavanju v Ljubljani govorila prof. dr. Alan Antičevič (Yale) in prof. dr. Grega Repovš (FF UL). Oba smo povabili pred radijski mikrofon in o zadnjih izsledkih in metodah sta spregovorila tudi za našo oddajo.

Antičevič: “Navdušenje nad nevroznanostjo in psihiatričnimi raziskavami je fantastično”

Tako je dejal Prof. dr. Alan Antičevič po predavanju v Ljubljani ter dodal, da je vedno navdušujoče videti študente in študentke, ki se zanimajo za to področje. Svojim številnim nagradam in priznanjem je ob koncu leta 2015 dodal tudi naziv ‘Rising star’- vzhajajoča zvezda, ki jo podeljuje Mednarodno združenje za raziskovanje shizofrenije. Kot je povedal za našo oddajo, bi bilo idealno, če bi …

“..znali ujeti to bolezen, preden se začne.  V idealnem primeru bi skušali napovedati, katera oseba lahko razvije zelo težko psihozo in temu posamezniku pomagati, še preden se začne. Delo na tem področju se nadaljuje. Tudi drugi raziskovalci se veliko ukvarjajo se tem in gre za raziskovanje, ki je mnogo širše kot naš program. Sodelujemo z mojim tesnim kolegom prof. Tyronom Cannonom z Univerze Yale, ki vodi severnoameriško izvedbo študije, ki skuša najti odgovor prav na to vprašanje: kateri faktorji lahko pripeljejo od visokega tveganja do shizofrenije (NAPLS)”

Da bi bilo to mogoče, pa so ključnega pomena prav moderni pristopi v raziskovanju, ki povezujejo številna znanja od genetike do psihologije, od matematike do računalništva.

Družbeno aktualna vprašanja

Kot je pojasnil prof. dr. Grega Repovš,  je shizofrenija oz. na splošno psihiatrične bolezni ter bolezni možganov splošno pereča družbena tema.

“Tudi če gremo na nevrodegenerativne bolezni, zaradi staranja prebivalstva predstavljajo le- te vedno večji strošek. Hkrati je vedno večji izziv, da bi te bolezni razumeli in na eni strani pomagali ljudem do večje kvalitete življenja, na drugi strani pa znižali stroške za družbo.”

Drugi vidik, zakaj je vse to pomembno, pa je razumevanje delovanja naših možganov in duševnosti ter tudi, kako lahko s pomočjo preučevanja nečesa kot je shizofrenija dobimo nove uvide v to delovanje:

“Skozi svoje raziskovalno delo sem izvedel veliko o tem, kako občutljivi so možgani kot sistem, kaj je potrebno, da učinkovito delujejo, in kaj se zgodi, če gredo stvari narobe”.

Več o njunem raziskovanju in aktualnem delu z uporabo novih metod pa lahko slišite v oddaji!

 

 

Mojca Delač