15. oktober

Rezika Thaler
foto: Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Italijanski humanist, diplomat in historiograf AENEAS SILVIUS PICCOLOMINI je bil v letih od 1447 do 49 tržaški škof in je v tem obdobju s cesarjem Friderikom III. prepotoval Štajersko, Koroško in Kranjsko. V pismih je to omenil kot bivanje “med barbari in divjimi ljudstvi”. Kljub temu je ugodil cesarju in ustanovil ljubljansko škofijo. V svojem delu z naslovom “O legi Evrope” je opisal naše kraje in tudi obrede ustoličevanja koroških vojvod. Humanist in historiograf Aeneas Silvius Piccolomini – rodil se je na današnji pred 610-imi leti – je leta 1458 postal papež z imenom Pij II.

——–

 Zasluge za postavitev prvega muzeja na prostem pri nas ima zgodovinar SIMON  POVODEN: leta 1830, ko je bil kaplan na Ptuju, je dal namreč vzidati do tedaj znane rimske spomenike v ptujski Mestni stolp. in tako ustvaril prvi muzej na prostem na Slovenskem. Napisal je tudi več kot 30 del v nemščini; večina jih je ohranjena v rokopisih v Gradcu, Mariboru in na Ptuju. V njih je  obravnaval zgodovino od rimskih časov do dobe, v kateri je živel, ter zgodovino župnij, samostanov, plemiških družin, varstvo spomenikov, šolstvo in gospodarstvo. Simon Povoden se je rodil na današnji dan leta 1753 na Vrhovcih pri Svetem Juriju ob Pesnici.

Na današnji dan leta 1888 se je v Ljubljani rodla operna pevka  REZIKA  THALER. Prvi gledališki pouk je dobila v šoli Dramatičnega društva, pevskega pa v šoli Glasbene matice.

Leta 1905 je bila angažirana v deželnem gledališču v Ljubljani; najprej je nastopala kot igralka, pozneje v operetah in nazadnje v operah. V teh je kot lirska in pozneje mladodramska pevka oblikovala več kot trideset glavnih vlog, med njimi nekatere prvič na Slovenskem. Sopranistka Rezika Thaler se je najbolj uveljavila v Mozartovih in Puccinjevih operah.

—–

 V palači Ljubljanski dvor na Kolodvorski ulici v Ljubljani, so na današnji dan leta 1923 svečano odprli kino »Ljubljanski dvor«; to je bil tedaj največji in najlepši kinematograf na Balkanu. Dvorana je imela 520 sedežev, projektor Kinematik pa je bila tedaj najmodernejša filmska aparatura. Predstave je glasbeno spremljal ansambel šestih godbenikov. Deset  let po odprtju – torej leta 1933 – pa so v kinu »Ljubljanski dvor« predvajali že prvi zvočni film  z naslovom »Črna smrt«.

—–

 CVETKA KLANČNIK – BELIN je bila ena izmed najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk. Bila je inštruktorica jadralnega letenja, ukvarjala pa se je tudi s padalstvom. Postavila je 28 jugoslovanskih ženskih rekordov v jadralnem letenju in dva svetovna: leta 1956 v hitrostnem preletu 200 kilometrskega trikotnika v enosednem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 54 kilometrov na uro in leta 1958 prelet sto kilometrskega trikotnika v dvosedežnem jadralnem letalu s povprečno hitrostjo 85 kilometrov na uro. Cvetka Klančnik Belin je prejela zlato značko C z dvema diamantoma in Bloudkovo nagrado. Rodila se je na današnji dan leta 1931 v Ljubljani.