Posttravmatska stresna motnja kot odziv na zelo hude dogodke
Hudi dogodki, zlorabe in travme pogosto zaznamujejo človeka za celo življenje. Občutek življenjske ogroženosti in hkrati nemoči pustita v duši globoke sledi. Travmatični dogodki se vračajo v spomin in prizadetemu ne dajo miru. V obliki »flash backov« jih podoživlja znova in znova. Doživlja strah, zaskrbljenost, močan občutek krivde, jezo, mučijo ga nočne more. Posttravmatska stresna motnja se razvije kot zakasnel ali podaljšan odziv na izjemno hude stresne dogodke.
Skrbeti nas mora zlasti podatek, da se neprepoznana in nezdravljena posttravmatska stresna motnja pogosto prelevi v tesnobnost, depresijo, odvisnost od alkohola in druge psihosomatske težave. (psiholog in psihoterapevt prof. dr. Robert Masten)
Posilstvo, ugrabitev, mučenje, vojne grozote, smrt, prometna nesreča, naravne katastrofe. To so dogodki, ki lahko vodijo k posttravmatski stresni motnji in grobo posežejo v življenjski tok posameznikov.
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo sploh preprečimo? Ali poznamo zaščitne dejavnike?
Ljudje se na travmatične dogodke odzovemo zelo različno. Pri nekaterih se posttravmatska stresna motnja sploh ne razvije, pri drugih po začetnih simptomih izzveni sama od sebe. Problem pa je za tiste, pri katerih kar vztraja in vztraja. Žal za posttravmatsko stresno motnjo ne velja, da čas celi vse rane. Najbolj boleče lahko ostanejo. Kronične posttravmatske stresne motnje, ne moremo premagati sami. Poiskati moramo ustrezno strokovno pomoč. Kot najbolj učinkovita oblika psihoterapije za obvladovanje posledic posttravmatske stresne motnje se je izkazala kognitivo-vedenjska terapija.
