Sledi časa

Romarska cerkev Matere božje na Zaplazu

Zaplaz
foto: Robert Medved

Zaplaz je bil najprej grič, porasel z gozdom in grmovjem. Ljudsko izročilo pravi, da je na njem pobožen mož našel čudodelni kip Matere božje in ljudje so s prošnjami za pomoč v stiski začeli prihajati od blizu in daleč. Božja pot na Zaplaz je nastala v začetku 19. stoletja, podobno kot na Brezje. Zaplaz je skozi čas iz legende prerasel v eno najživahnejših romarskih središč na Slovenskem. Leta 2008 je postal osrednje romarsko svetišče novomeške škofije, v romarski cerkvi Matere božje pa so shranjene tudi relikvije našega drugega blaženega, Alojzija Grozdeta. V oddaji Sledi časa, ki jo je pripravila Petra Medved, smo se sprehodili skozi zgodovino cerkve in romanja vanjo ter spoznali umetnike, ki so jo gradili in krasili.

Zaplaz 3

Romarska cerkev Matere božje na Zaplazu, ki je leta 2008 postala osrednje romarsko svetišče novomeške škofije, stoji na vrhu Zaplaškega hriba severozahodno od Čateža.

notranjost cerkve

Notranjost  romarske cerkve Matere božje na Zaplazu.

Glede na zgodovinske dogodke bi lahko rekli, da so graditev romarske cerkve Matere božje sprožili romarji, ki so se vedno znova vračali na Zaplaz. Tedanji čateški vikar Matija Košak je sklenil, da bo na Zaplazu postavil pravo, zidano cerkev. Dokončana je bila leta 1848, vendar so jo že leta 1906 porušili, ker je bila premajhna.  Nato so zgradili današnjo cerkev, od stare cerkeve so ohranili  le prezbiterij, ki so ga nekoliko povišali in obokali. Ostale dele cerkve so zgradili po načrtih ljubljanskega stavbenika Rudolfa Trea. Novo cerkev  je 14. oktobra 1917 posvetil ljubljanski škof Anton B. Jeglič, čeprav je bila gradnja popolnoma končana šele leta 1926, ko so zgradili  tudi oba zvonika.

Kapela Matere božje

Oltar v stranski kapeli predstavlja nekdanji veliki oltar stare cerkve s kipcem čudodelne Matere božje.
Romarji pa romajo v cerkev Matere božje na Zaplazu tudi zaradi relikvij drugega slovenskega blaženega, Alojzija Grozdeta. Grozdetovo kapelo je z mozaikom opremil pater Marko Ivan Rupnik.

Grozdetova kapela

Maja letos, ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in na god Alojzija Grozdeta, so na Zaplazu blagoslovili spravno znamenje – velik križ – znamenje odrešenja. Pod njim stoji posoda z zemljo iz 31-ih krajev. Na kamniti tabli so zapisana imena, ki simbolično predstavljajo kraje sveta, v katerih so ljudje umirali med vojno in po njej.

Zaplaz 2

Marijin studenec, ki ga ljudje imenujejo tudi »žegnani« studenec, je od romarske cerkve Matere božje oddaljen približno dvesto metrov in je v bližnjem gozdu. Poleg studenca so najprej postavili železen križ, leta 1915 pa je takratni čateški župnik Henrik Povše dal sezidati kapelo, posvečeno Lurški Materi božji.

Marijin studenec

Zaplaz je iz legende prerasel v eno najživahnejših romarskih središč. Vsako leto ga obišče približno 20.000 ljudi.