Doktorica filozofije, umetnica, performerka
Umetnica in performerka Bara Kolenc se je v zadnjem desetletju in pol s predstavami, kot so Križ na gori, Razobraz, Brezdno in Atelje, uveljavila kot ena naših osrednjih ustvarjalk v polju plesnega gledališča. Posebej veliko zanimanja je požela s serijo celovečernih performansov Metamorfoze – gre za niz plesnih predstav, ki v dialogu z literarnim delom starorimskega pesnika Ovidija pretresajo ključna družbena in politična vprašanja današnjega sveta. Pred mikrofonom smo jo gostili le malo preden premierno uprizoritvijo tretjega dela njenih Metamorfoz na odru ljubljanskega Kina Šiška. In vendar to še ne pomeni, da se je pogovor sukal le okoli plesa. Bara Kolenc je namreč tudi doktorica filozofije, avtorica intrigantne razprave Ponavljanje in uprizoritev, ki je v knjižni obliki izšla pri Društvu za teoretsko psihoanalizo. Zato je bilo eno ključnih vprašanj, ki smo ga zasledovali v pogovoru z Baro Kolenc, kako njeno filozofsko delo, ki znotraj polja strukturalizma in psihoanalize skuša med drugim misliti tudi teater, pravzaprav oplaja njeno gledališko, uprizoritveno prakso in kako, nasprotno, odrsko ustvarjanje razpira njeno filozofsko misel.
