Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo?

Ime boga Triglava se pojavlja med slovanskimi narodi vse Evrope. Trimužjat, Troglav, Terglau, Terglou, pri zahodnih, neslovanskih sosedih tudi Dreiherrnspitze in Corno Tre Signori. Imena, ki izpričujejo zgodbo božanstva, ki smo ga Slovenci v obliki gore vzeli kot enega izmed najbolj prepoznavnih narodnih simbolov. Kako je Triglav postal Slovencem tako pomemben simbol, kakšno vlogo je imel pri tem baron Žiga Zois, kakšna je bila tržna vrednost vrha te Slovencem svete gore leta 1895 in kaj nam pomeni danes?

Na kaj pomislite ob besedi 'Triglav' - na goro ali na Slovenijo? Morda oboje? Večina Slovenk in Slovencev ob pesmi Jakoba Aljaža 'Oj Triglav
moj dom' zagotovo pomisli na svojo domovino. Je bilo od nekdaj tako? Nikakor, pove dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino Filozofske
fakultete v Ljubljani. Pot našega očaka do najbolj prepoznavnega simbola države se začne v 18. stoletju. Takrat namreč slovenske gore postanejo bolj dostopne ljudem. Predvsem razsvetljencem. Za odkritje je bil izjemnega pomena rudnik živega srebra v Idriji, največji rudnik te vrste v Evropi takrat. Privabil je razsvetljence iz vse Evrope - med njimi tudi Balthasarja Hacqueta. Ta je prvi začel raziskovati naše gore in tako prišel na Mali Triglav, naprej pa ne.

Mons Terglau, Carniole Altissimus

Na zemljevidu se Triglav kot Mons Terglau pojavi po zaslugi Dizme Florjančiča in od takrat naprej se naš očak začne redno pojavljati kot točka, ki si jo želi osvojiti vedno več ljudi. Da se je to zgodilo, ima veliko zaslug baron Žiga Zois, ki je obljubil denarno nagrado prvopristopnikom in organiziral prvo ekspedicijo (štirih srčnih mož), ki je vrh Triglava tudi osvojila.

Posebno mesto v zgodovini naše države je Triglav dobil v 19. stoletju  s pomladjo narodov. Slovenci so ustanavljali društva in tako je nastal tudi SPD,  Slovensko planinsko društvo, v začetku odgovor na nemški Alpinverein. V tistem času so Nemci v Julijskih Alpah bili kot doma. A le toliko časa, da se v Dovju kot župnik pojavi Jakob Aljaž.

Jakob Aljaž kupi vrh Triglava za en goldinar

Aljaža je nemška prevlada močno motila, zato je na vse načine skušal goro vrniti Slovencem - z utiranjem in označevanjem poti in v sklepnem dejanju leta 1895 z nakupom vrha Triglava za en goldinar. Kmalu so postavili tudi Aljažev dom v Vratih in najvišje ležečo kočo pri nas - Kredarico. Seveda višje od nemških koč (danes Planike in Staničevega doma). Kmalu se je Triglav začel pojavljati na razglednicah in fotografijah - Slovenci smo ga vzeli za simbol svojega naroda.

Zanimivi del zgodovine je 'malarska vojna', ki je potekala z nastankom rapalske meje. Aljažev stolp je zamenjal kar nekaj barv - italijanske trobojnice, slovenske trobojnice, bil je bel in nato rdeč z zvezdo. Kot simbol je bil že tedaj privlačen za manifestacijo veličine naroda - ne samo slovenskega. Tudi v času po II. svetovni vojni je zastava zaplapolala na vrhu Jugoslavije, Triglav pa je bil sestavni del državnega grba.

Janez Brojan ml. s svojimi soplezalci Triglav dokončno ustoliči kot simbol Slovenije

Konec aprila 1991 je gorski reševalec in izkušen alpinist, član nekdanje slovite naveze 'Mojstranških veveric', Janez Brojan ml., iz Ljubljane prejel klic tedanjega vodstva. Slovenija se je osamosvajala in simbolno dejanje postavljanja slovenske zastave na vrh je bilo nekaj, kar se je moralo zgoditi - za vse, ki živimo pod njim, za tiste, ki prihajajo in se bodo rodili v državi, ki je takrat nastajala. Tega se je ekipa pod vodstvom Janeza Brojana ml. zavedala in tudi s pomočjo helikopterja, ki je na vrh prinesel zastavo, izvedla. Seveda je šlo takrat za skrivnost, udeleženci tega dejanja, razen Janeza, do zadnjega niso vedeli, za kaj gre. Popoldne, 12. junija 1991, je slovenska zastava pred objektivom Joca Žnidaršiča (glej naslovno fotografijo) in pred kamerami RTV Slovenija prvič zaplapolala na našem najvišjem vrhu. 25. junija, ko je Slovenija razglasila samostojnost, so se posnetki na državni proslavi za zmeraj usedli v spomin in kolektivno zavest Slovencev, Triglav pa je dokončno postal nezamenljiv in glavni simbol slovenstva.

Olga, oskrbnica Aljaževega doma v Vratih, se vsega dobro spominja. Spomin je še kako živ, z njim pa tudi občutki, povezani z njim. Triglav zanjo je in ostaja močnejši simbol slovenstva od vseh ostalih. Vedela je za podvig mojstranskih reševalcev in nanje je še danes izjemno ponosna, pove. Mitja, oskrbnik Kovinarske koče v sosednji dolini, Krmi, je kratek in jedrnat. Povzame tisto, kar posluša ob svojem delu. Triglav je simbol vsega, kar je Slovenija.

Triglav je skozi vso zgodovino opazoval ljudi pod seboj. Zdaj jih kot osrednji simbol tudi predstavlja in upajmo, da bo zmerom tako. Pa tudi, da bomo tako njemu kot vsem tistim, ki so ga na to mesto povzdignili, znali izkazati zasluženo spoštovanje. Ko sem odhajal, me je ustavil eden izmed gornikov, ki je ujel delček našega pogovora. Ko sem mu pojasnil, za kaj gre, je s  samo nekaj besedami postavil piko na i vsemu tistemu, kar ste lahko slišali.

Triglav je simbol slovenstva. Za vsakega Slovenca je obveza, da gre nanj vsaj enkrat v življenju. To je slovenstvo. Zavest. In ko prideš na vrh, veš kje si doma.

Jure K. Čokl