Aktualno

Klobuk dol!

Klobuki so resna stvar

5329805995_df490b0d0c_b
foto: Minnesota Historical Society

Klobuk je bil najprej sinonim za preproščino. Pokrivala brez krajcev, ki so pokrivala zgolj lobanjo, so bila med Grki in Rimljani rezervirana za nižje sloje prebivalstva. Zdaj klobuk pomeni eleganco, boemskost ali pa je del različnih uniform. Teorij o tem, kdaj se je klobuk zapisal v zgodovino kot pokrivalo je več, a začetki pokrival po besedah Karin Košak, profesorice na Naravoslovno-tehniški fakulteti v Ljubljani, segajo v čas primitivnih skupnosti.

Klobuk je bil vedno statusni simbol oziroma “pika na i” oprave.

Vsa pokrivala naj bi poskušala konkurirati kraljevi kroni, ki je na vrhu statusnega simbola katere koli družbe. Pokrivala dejansko odražajo mesto posameznika znotraj družbe, zato so bila z njimi vedno, skozi zgodovino, povezana tudi številna pravila – torej, kdo sme nositi kakšno pokrivalo. Ne vem, če ima kateri oblačilni kos toliko predpisov kot so jih imela prav pokrivala.

Pri pokrivalih je bonton ženskam prizanesljivejši

Če klobuki danes niso več tako pomembni, pa pomembna ostajajo pravila nošenja klobukov. Še tako preprosto pokrivalo pa se lahko izkaže za presenetljivo zahteven modni dodatek. Kdaj, ob kakšnih priložnostih se klobuk sname in kdaj ga je bolje pustiti na glavi? Bojana Košnik, strokovnjakinja za poslovni bonton in kulturo vedenja.

Ljubljanski klobučar Sergej Pajk tem pravilom dodaja še eno: “klobuk dol!” in ne “kapo dol!”

Pravilni izraz uporablja le naš predsednik države in novinar, katerega imena pa se zdaj se spomnim. Vsi ostali govorijo “kapo dol”.

Mojster izdelovanja klobukov opozarja še na pravilno nošenje klobuka.

Klobuk mora biti poveznjen vodoravno na čelo, lahko je nagnjen na levo ali na desno stran, nikakor pa ne sme biti nagnjen nazaj. Temu se je nekoč reklo “aufbiks“, kar je pomenilo, da bo pretep.

Pajk klobuki ohranjajo tradicijo

Leta 1927 se je s klobučarstvom začel ukvarjati Sergejev dedek Rudolf Pajk. So pa takrat bili drugačni časi. V precej manjši Ljubljani je bilo namreč več kot sto klobučarjev, danes se s to obrtjo v Sloveniji ukvarjajo le trije – brata Pajk, tovarna klobukov Šešir v Škofji Loki, v starem mestnem jedru prestolnice pa deluje še modistka. Kakšen je bil klobučarski poklic nekoč in kakšen je danes?

Vse več je ljudi, ki želijo imeti klobuke izdelane po naročilu in ne tistih, ki so del masovne proizvodnje. V njegovi delavnici na Tržaški nastajajo klobuki za vse priložnosti – od moških do damskih, lovskih, baretk, slamnikov, planinskih, čebelarskih, tudi cilindri. Klobuki danes niso več tako pregrešno dragi kot nekoč. Za volnenega je treba v povprečju odšteti 70 evrov, drugače pa je s klobuki, ki so narejeni iz dragocenih materialov, po naročilu. Unikatni izdelek iz denimo kože divjega zajca ali antilope lahko stane od 300 do 500 evrov.

Smrt za klobuk je zadnja polica v avtomobilu

Ne le pravilna izdelava, pomembno je tudi redno vzdrževanje oziroma nega klobuka. Kvalitetno izdelan klobuk lahko – če zanj tudi skrbimo – namreč nosimo tudi 40 ali 50 let. Namig: klobuka nikar ne nosite v kemično čistilnico.

Kavbojski klobuk na glavah “rangerjev” kot tudi ameriških predsednikov

Po svetu poznamo več vrst klobukov, ki so vezani tako na lokacijo in na čas nastanka: mehiški sombrero, panamski klobuk (ki sicer ne izvira iz Paname, temveč iz Ekvadorja), vietnamski klobuk stožčaste oblike, korejski kat-no, iz katerega se je kasneje razvil tudi dežnik in klobuk, ki je značilen predvsem za ameriški divji zahod – kavbojski klobuk.

Mateja Blaj, ki jo poslušalci naše popotniške oddaje Gori, doli, naokoli prav gotovo poznate, se je nedavno mudila v Teksasu ter raziskala ozadje kavbojskih klobukov, ki jih v ZDA nosijo tako rekoč vsi, so del vsakdanjega življenja in zelo resna stvar.

Ali imamo tudi Slovenci slovenski klobuk? Sergej Pajk ima svojega.

Klobuki so tudi v pop kulturi poskrbeli za marsikateri “imidž”: Charlie Chaplin, Marlene Dietrich, Sherlock Holmes, John Wayne, Al Capone, Michael Jackson in še bi lahko naštevali. O klobukih in vaših zgodbah smo v nedeljskem jutru vprašali tudi vas: