Kje ste zdaj? Predstavljajte si pot od te točke do najbližje trgovine, šole ali službe. V mislih se vam zariše področje, pot, stavbe ob njej in najverjetneje še več drugih detajlov. Narisali ste svoj mentalni zemljevid. Kaj pa če se znajdete v tujem kraju? Si pomagate z navigacijskimi napravi ali raje vzamete zemljevid v roke? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nenadoma ugotovili, da tavate v krogu in ste se - izgubili? V prvi februarski oddaji Dobro vprašanje bomo raziskovali človeško sposobnost, da se giba po prostoru in "uporablja" občutek za smer. Kako se orientiramo? Zakaj gre enim pri prostorski navigaciji bolje, drugim slabše in zakaj se ne gre vedno zanašati na GPS naprave? To nam bodo pomagali pojasniti prof. dr. Toru Ishikawa z Univerze v Tokiu, dr. Veronique Bohbot z Univerze McGill in Inštituta Douglas v Montrealu ter prof. dr. Zvezdan Pirtošek z ljubljanske nevrološke klinike. Pripravlja Mojca Delač!
Kje ste zdaj? Predstavljajte si pot od vaše točke do najbližje trgovine, šole ali službe. V mislih se vam zariše področje, pot, stavbe ob njej in najverjetneje še več drugih detajlov. Narisali ste svoj mentalni zemljevid. Kaj pa če se znajdete v nekem tujem kraju? Si pomagate z navigacijskimi napravi ali raje v roke vzamete zemljevid? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nenadoma ugotovili, da tavate v krogu in ste se – izgubili?
V prvi februarski oddaji Dobro vprašanje bomo raziskovali človeško sposobnost, da se giba po prostoru in »uporablja« občutek za smer. Kot je za Dobro vprašanje pojasnil prof. dr. Zvezdan Pirtošek z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, so se človekovi možgani razvili prav zaradi potrebe po gibanju. Mnogo tisočletij kasneje je seveda o tem, kakšen je naš notranji navigacijski sistem znanega že zelo veliko:
Možgani torej omogočajo človeku, da se giba po prostoru in uporablja občutek za smer. Od lanskoletne Nobelove nagrade za medicino in fiziologijo pa do raziskav človeške orientacije. Od mišk se razlikujemo po tem, da imamo dve možganski polobli, za občutek našega telesa v prostoru je odgovorna desna, oziroma njen temenski reženj.
Prof. dr. Veronique Bohbot (McGill University, Douglas Institute) je priznana raziskovalka človekovega prostorskega spomina in orientacije. Razložila nam je, kakšne strategije uporabljamo(pa včasih niti ne vemo) da pridemo od točke A do točke B:
V Dobrem vprašanju pa smo se seveda vprašali tudi, kako navigacijske naprave vplivajo na našo sposobnost orientacije. Za odgovor smo poklicali prof. dr. Toruja Ishikawo (University Tokyo):
Pred znanstveniki je še veliko izzivov. O prihodnjih korakih raziskav se je z Nobelovim nagrajencem dr. Edvardom Moserjem konec januarja na nevropsihološki konferenci v Italiji pogovarjal dr. Simon Brezovar in za oddajo takole strnil najnovejše:
Več in podrobneje, tudi o tem, kako se v orientaciji razlikujemo ženske in moški in zakaj so londonski taksisti nekaj posebnega, pa v povezavi do celotne oddaje na začetku te zgodbe. Mojci in Maticu sta se v kvizu pridružili gospa Ana in gospa Tadeja in se preizkusili v vprašanjih, tako ali drugače povezanih – z orientacijo.
