Turist, ki mu predajamo besedo v torkovi rubriki Turistov glas seže v deveto vas, prihaja iz mehiške prestolnice. Kako se prebivalec mesta, v katerem živi skoraj 9 milijonov - v širšem mestnem metropolitanskem območju pa celo 20 milijonov ljudi - počuti v neprimerljivo manjši Ljubljani, je preverila Darja Pograjc.

Pogovor z mehiškim turistom Adrianom

Vetrovka in pohodni čevlji

V zgodnjih jutranjih urah se je med ljudmi, ki na poti na delo prečkajo ljubljanski Prešernov trg, znašel tudi turist, ki se je edini po mestu sprehajal brez vsem dobro znane jutranje naglice. Mehiški turist pa ni izstopal zgolj zaradi upočasnjenega koraka, temveč tudi zaradi izbora oblačil, ki bi bila malce bolj primerna za planinarjenje kot za obisk naše prestolnice.

Pripotoval sem iz Italije in vreme tam je bilo drugačno, bolj sončno. Ker sem pričakoval, da bo pri vas bolj vetrovno, sem oblekel vetrovko. Športne copate sem zamenjal za pohodne čevlje, ampak vidim, da sem se uštel. Vseeno se zdi, da Ljubljana leži v nekakšni kotlini – veliko je zelenja in zato je zrak pri vas precej svež.

Ker je Ciudad de México eno največjih mest na svetu, zaradi česar je tudi med bolj onesnaženimi, ni čudno, da je mehiškemu študentu naša klima tako zelo ustrezala. Ustrezal pa mu je tudi zgodnji sprehod, saj ne prenaša natrpanih ulic: “Rad opazujem, kako se ulice počasi prebujajo. Preden se popolnoma prebudijo pa zase poiščem kakšen miren kotiček.”

Dih jemajoče freske

Prijatelji in znanci, ki so Adrianu priporočili obisk Ljubljane, so na seznam značilnosti, ki si jih je treba ogledati, seveda dodali: Tromostovje, Ljubljanski grad in Frančiškansko cerkev. Nad slednjo je bil turist še posebej navdušen – presenetilo ga je neskladje med zunanjostjo in notranjostjo stavbe.

Presenetilo me je, da je zunanjost cerkve precej moderna, notranjost pa je pravo nasprotje temu. Arhitekturni slog v cerkvi je starejši; strop krasijo ogromne freske, ki so resnično dih jemajoče. Obiskovalec se začne spraševati, kako za vraga je ljudem uspelo tako natančno poslikati stene ter koliko dela so morali vložiti v vse zlate podrobnosti na oltarju. Ta cerkev je res nekaj posebnega.

Ko okenski okvir kupeja postane nepozabna pokrajinska slika

Čeprav turisti nad našimi železnicami po navadi ne izkazujejo posebnega navdušenja pa je Adrian izpostavil prav potovanje z vlakom: “Ko sem se peljal do Ljubljane me je navdušilo manjše mesto med gorami skozi katerega smo potovali. Vaša železnica res naredi lep prvi vtis.” Za mesečno vozovnico Interrail je odštel več kot 460 eur, kar pa je še vedno ceneje kot potovanje z letalom.

Ljubljanska železniška postaja je precej odprta, kar pogrešam pri ostalih železniških postajah v Evropi. Skozi okno lahko že ob prihodu vidiš moderne stavbe mesta. Pozdravi te velik napis »Ljubljana«. Res, nadvse slikovito in primerno za fotografijo.

Slikovita in vsem dobro znana pa je tudi skladba ameriško-mehiškega glasbenika Carlosa Santane, ki nam jo je ob odhodu priporočil naš turist. S klikom na povezavo lahko za nekaj minut pobegnete v Mehiko.

Darja Pograjc