Nizozemka Klaar se je odpravila v približno 900 kilometrov oddaljeno Ljubljano s prav posebnim namenom - obiskala je namreč dva nizozemska študenta, ki sta pri nas na izmenjavi. Ob tem si je podrobneje ogledala našo prestolnico, Slovenijo pa je sicer pred leti že obiskala. Katere so največje razlike v primerjavi z Nizozemsko, s katero evropsko prestolnico je primerjala Ljubljano in zakaj so ji manjša mesta še posebej pri srcu, je zaupala Juretu Čepinu.
Nizozemka Klaar se je iz domačega mesta Nijmegen odpravila v približno 900 kilometrov oddaljeno Ljubljano s prav posebnim namenom – obiskala je namreč dva nizozemska študenta, ki sta pri nas na izmenjavi. Ob tem si je podrobneje ogledala našo prestolnico, Slovenijo pa je sicer pred leti že obiskala.
Slovenijo sem prvič obiskala leta 2001, torej pred štirinajstimi leti. Bila sem v Mariboru, v Portorožu in na Bledu. Vašo državo sem takoj vzljubila, ljudje so prijazni, vse je zelo čisto in tudi vreme imate odlično. Ob svojem prvem obisku nisem imela nikakršnih pričakovanj, saj o Sloveniji nisem vedela prav veliko. Letos sem tukaj zaradi službenih obveznosti, delam namreč kot svetovalka za študentske zadeve in trenutno sta na izmenjavi v Sloveniji dva študenta z naše fakultete, tako da sem ju obiskala in preverila, kako jima gre. Lahko bi rekla, da sem se v vašo državo ponovno zaljubila.
In kaj jo je pri nas tako navdušilo? Za začetek ljudje, ki se po njenem mnenju od Nizozemcev precej razlikujejo. Klaar je dejala, da smo Slovenci prijaznejši od Nizozemcev, da bolj uživamo v življenju in cenimo preproste stvari, kot sta hrana in pijača.
Slovenci ste tudi bolj tihi od Nizozemcev, ki so glasni in vseskozi v naglici. Drugače pa sem po poreklu iz Belgije, tako da bi Slovence lažje primerjala z Belgijci – tudi oni so namreč bolj sproščeni in uživajo v dobri hrani. Nizozemci vse počnejo hitro, Belgijci pa si radi vzamejo čas.
Čas pa si je vzela tudi Klaar, ki se je po opravljenih službenih obveznostih odpravila raziskovat našo prestolnico. Med drugim se je ustavila v nekaj restavracijah in našo kuhinjo ocenila kot zelo dobro. Nekoliko pa se je zataknilo pri poznavanju slovenske kulture.
Od slovenske glasbe poznam samo pesem z letošnje Evrovizije, pa še te se ne spomnim ravno najbolje … je bila to tista pevka z velikimi slušalkami? Sicer pa sem slišala za tri znamenite Slovence – pesnik, arhitekt … in še nekdo. Mislim, da je tale knjižnica za nama delo omenjenega arhitekta.
Seveda je imela v mislih Narodno in univerzitetno knjižnico, ki že s svojo zunanjostjo privabi marsikaterega turista. Po drugi strani pa je Klaar pritegnila tudi naša pokrajina, ki jo je primerjala s tisto na Nizozemskem.
Vaša prednost je tudi ta, da imate na majhnem prostoru gore in morje. Pred štirinajstimi leti sem bila na vaši obali, sprehajala sem se po plaži, sedela na pomolu in uživala. Nisem pa še plavala v vašem morju.
Priložnosti za to tudi letos ne bo, saj bo Klaar čez nekaj dni že odpotovala nazaj na Nizozemsko, izleta na slovensko obalo pa tokrat nima v načrtu. Namesto tega bo lahko podrobneje spoznala prestolnico, ki ji je v zgolj nekaj dneh prirasla k srcu.
Ljubljana je majhno mesto, ki me v marsikaterem pogledu spominja na presolnico Islandije, Reykjavik. Opazne so sicer določene arhitekturne razlike, so pa ljudje v obeh mestih prijazni, okolica čista in razdalje takšne, da se jih da prehoditi.
Ob prihodu domov bo tako lahko o Sloveniji svojim najbližjim pripovedovala same lepe stvari. A bo morala pri tem, kot je dejala sama, nekoliko paziti. Sicer pa je 10 minut po prihodu v Ljubljano poklicala fanta in mu rekla: “prihodnje leto enostavno morava priti sem!”.
