S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. O slovenskih sledeh v Gradcu pripoveduje Simon Ošlak Gerasimov, novinar slovenskega programa ORF, profesor slovenščine in ruščine ter književnik, avtor kulturno zgodovinske študije Slovenski Gradec.
Brez znanja jezika tudi kulturnega delovanja ne bo, zato je ključno šolstvo, ki vzgaja mlade govorce. Svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak pojasnjuje, da je pomanjkanje usposobljenih učiteljic in učiteljev tudi pri njih težava, vendar bi jo lahko s finančnimi spodbudami madžarskih oblasti uspešno začeli reševati. Usposobljenih mladih rojakov, željnih poučevanja, je namreč dovolj, zagotavlja.
Asimilacija je svoje naredila v Kanalski dolini. Kot ugotavlja Rafko Dolhar, je bilo slovensko govorečih tam več v časih fašizma, kot jih je danes. Znani tržaški rojak, dejaven tudi v manjšinski politiki, je ob svojem 90. rojstnem dnevu izdal knjigo Kanalska saga, s katero se je poklonil očetu Alojzu Dolharju, znanemu zdravniku, ki je v Kanalski dolini pustil neizbrisne sledi.
Foto(SPZ in KKZ) - vabilo na osrednjo slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku v Celovcu
