Tokrat lahko poslušate Chrisa Jonesa, odličnega pevca in kitarista bluegrassa, ki je pred leti nastopil celo na odru znamenitega Grand Ole Opryja v Nashvilleu. Bluegrass je razmeroma mlada zvrst in ima veliko skupnega z bluesom, irskimi jigi in reeli ter hribovskimi baladami, ki so jih snemali člani družine Carter. Med prve prave posnetke bluegrassa sodijo tisti, ki jih je leta 1948 naredil mandolinist in pevec Bill Monroe. Kam je v teh desetletjih prišla ta glasba, nam je 17. februarja v hrvaškem Čakovcu pokazal Bela Fleck, s katerim je na koncertu med drugimi igral tudi odlični violinist Michael Cleveland. Žal Bela Fleck tokrat ni prišel v Slovenijo, smo pa ga pred desetletji slišali z jazzovskim programom na Lentu v Mariboru. Zdaj pa nekaj besed o Chrisu Jonesu. "Mislim, da sem prvič slišal bluegrass pri enajstih ali dvanajstih letih, in to v Novi Mehiki, ki ni ravno znana po tej glasbi," se je v intervjuju z Janetom Webrom spominjal Chris Jones. Njegov oče je imel nekaj plošč, občasno pa je bilo to glasbo slišati tudi na radiu. Prvi glasbeniki, ki so ga resnično navdušili in obnoreli so bili Flatt & Scruggs, Osborne Brothers, nekoliko pozneje pa je odkril brata Stanley. Ralph Stanley je postal eden Jonesovih najljubših glasbenikov. Plošče s takšno glasbo so bile tedaj težko dosegljive, zato jih je naročal po pošti, jih skušal zbrati čimveč in se ob poslušanju česa tudi naučiti. Nastopati je začel v Novi Mehiki, se pravi na območju, ki leži precej zahodneje od bluegrassu bolj naklonjenih pokrajin, med katerimi prednjači Kentucky. .
Iskanje
