Sloves Korejcev, da jih ni najbolj smiselno napadati z vojaško močjo, se je v dolgih stoletjih nič kolikokrat potrdil. Vse do modernih časov ne Kitajski ne Japonski ni uspelo, da bi si podredile korejski polotok. Poskušali sta sicer obe, večkrat. Nekaj več uspeha, čeprav le začasno, so imeli Mongoli. Mnogo bolj dojemljivi so bili Korejci pri sprejemanju kulturnih dobrin in bližina velike sosede se v tem pogledu kaže na vsakem koraku. V korejsko zgodovino je pokukala Nina Slaček.
Kako so Korejci skozi zgodovino sprejemali in spreminjali kulturne vplive svoje velike sosede
Sloves Korejcev, da jih ni najbolj smiselno napadati z vojaško močjo, se je v dolgih stoletjih ničkolikokrat potrdil. Vse do modernih časov ne Kitajski ne Japonski ni uspelo, da bi si podredili korejski polotok. Poskušali sta sicer obe, večkrat. Nekaj več uspeha, čeprav le začasno, so imeli Mongoli. Veliko bolj dojemljivi so bili Korejci pri sprejemanju kulturnih dobrin in bližina velike sosede se v tem pogledu kaže na vsakem koraku.
V senci velike sosede
Korejski polotok ima bogato in dolgo zgodovino, na katero je močno vplivala veliko večja in civilizacijsko nadvse razvita soseda Kitajska. V različnih obdobjih so bili predeli korejskega polotoka tudi neposredno vključeni v kitajsko cesarstvo in kitajski kulturni vpliv si je odprl pot v vse pore korejske družbe že v obdobju prve kitajske velike dinastije Han, ki časovno sovpada z rimskim imperijem. Takrat je kitajščina postala uradni jezik birokracije, prevzeli so tudi kitajsko pisavo, sistem državne uprave in konfucianizem kot temeljno državno ideologijo.
S političnim dogajanjem v veliki sosedi sta bila tesno povezana tudi vzpon in zaton močnih korejskih držav. Prva velika korejska država Kogurjo (37 pr. n. št.–668 n. št.), ki je je obsegala tudi Mandžurijo, se je tako zares razcvetela šele po zatonu dinastije Han.
Izreden vpliv konfucianizma
Izreden vpliv v Koreji je imel konfucianizem, ki še danes v veliki meri določa korejsko družbo. »Koreja postane pravzaprav najboljša učenka in posnemovalka kitajske kulture in včasih so bili pri tem celo bolj papeški od papeža. Konfucijanskih etičnih norm in pravil vedenja so se držali veliko bolj strogo in dobesedno kot Kitajci,« poudarja sinolog prof. Mitja Saje. Zgovoren dokaz tega je danes tradicionalna bela barva korejske narodne noše. Skladno s Konfucijevim učenjem naj bi tisti, ki žaluje, eno leto nosil oblačila bele barve. Korejci so to zahtevo sprva razširili na tri leta, sčasoma pa je bela postala prevladujoča barva njihovih oblačil.
Postavili temelje modernemu tisku
Posnemanje je prineslo tudi določene absolutne civilizacijske presežke. Tako so Korejci izpopolnili tehniko izdelave porcelana ter postavili temelje modernemu tisku. V želji, da bi imeli vsa pomembna besedila pri roki, so se že zgodaj navdušili nad tiskom in možnostmi, ki jih ponuja. Lotili so se tiskanja kompletnega korpusa budističnih svetih spisov, toda 81 tisoč zvezkov suter je kljub pomoči nove metode še vedno pomenilo izreden podvig. Kmalu so Korejci metodo tiskanja izboljšali. Izumili so namreč premični okvir, ki omogoča vstavljanje posameznih pismenk oziroma pozneje, po razvoju korejske zlogovne abecede, znakov v okvir in s tem veliko hitrejše in prilagodljivejše tiskanje.
Vzpon izolacionizma
Če je skozi dolga stoletja sobivanja in skupne kulture postal prijateljski odnos do Kitajske tako rekoč samoumeven, je mongolska vladavina, ki si je v 13. in 14. stoletju podredila tako Kitajsko kot tudi Korejo, pustila na polotoku povsem drugačen pečat, ki ga je bilo mogoče čutiti še dolga stoletja po zatonu mongolske moči. Korejska družba je zaradi negativne izkušnje z Mongoli postala nezaupljiva do zunanjega sveta in obenem vse bolj zadržana do kakršnih koli družbenih, političnih, ekonomskih in kulturnih sprememb. To usmeritev je dodatno spodbujal prenovljeni konfucianizem, ki je v marsikaterem vidiku izpopolnjena različica originalnega in ki je vzpostavljene družbene odnose še dodatno utrdil.
Dinastija Čoson (1392–1911) si je tako po eni strani zagotovila stabilnost, saj se je ohranila brez večjih pretresov na oblasti vse do 20. stoletja, po drugi pa je Koreja v 20. stoletje prispela povsem nepripravljena na izzive nove dobe in postala lahek plen japonskih kolonialnih ambicij.
